Page 32 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 32
m, skušajo razlikovati med pomembnimi in nepomembnimi informacijami v besedilu,
uspešno regulirajo svoj trud, načrtujejo branje, si zastavljajo cilje ter spremljajo svoje razu-
mevanje in napredek pri branju. Manj motivirani učenci pa se pogosto izogibajo uporabi
kompleksnejših strategij, ki zahtevajo bolj poglobljeno ter kompleksno razmišljanje (Ent-
wistle in Ramsden, 1983).
Pintrich in Schrauben (1992) sta v svojih raziskavah ugotovila pomembno povezanost
med notranjo in zunanjo motivacijo ter pogostostjo uporabe bralnih strategij. Ugotovila
sta, da se notranja motivacija v smislu interesa za vsebino branja, učenja kot vrednote in
zatopljenosti v bralne naloge pomembno pozitivno povezuje s pogosto uporabo učinkovi-
tih in kompleksnejših bralnih strategij. Nasprotno pa se zunanja motivacija, v smislu tek-
movalnosti, izogibanja negativnemu ocenjevanju in potrebe po priznanju, dobrih ocenah
ter socialnem odobravanju pomembno pozitivno povezuje z izogibanjem branju ter upo-
rabo šibkih bralnih strategij.
Raziskovalni cilji
Cilji in koraki raziskave so bili naslednji:
1. V začetku študije smo načrtovali podroben opis in razlago rezultatov primarnih
statističnih analiz PISA 2009 na področju bralnih aktivnosti, motivacije za branje, uč-
nih strategij ter značilnosti učnega okolja, ki so del že opravljenih analiz PISA 2009. Te so
predstavljene v publikacijah:
- PISA 2009 Results: What Students Know and Can Do.Student Performance in
Reading, Mathematics and Science. Volume 1 (OECD, 2010a),
- PISA 2009 Results: Overcoming Social Background – Equity in Learning
Opportunities and Outcomes (Volume II) (OECD, 2010b),
- PISA 2009 Results: Learning to Learn – Student Engagement, Strategies and
Practices (Volume III) (OECD, 2010c),
- PISA 2009 Results: What Makes a School Successful? – Resources, Policies and
Practices (Volume IV) (OECD, 2010č).
V tej fazi raziskave smo izvedli primerjalno analizo bralnih aktivnosti, motivacije za
branje, učnih strategij ter značilnosti učnega okolja. Pri omenjenih dejavnikih bralne pi-
smenosti smo rezultate slovenskih 15-letnikov primerjali z rezultati njihovih vrstnikov v
dveh visoko uspešnih evropskih državah v raziskavi PISA 2009, tj. na Finskem in Norve-
škem.
32
uspešno regulirajo svoj trud, načrtujejo branje, si zastavljajo cilje ter spremljajo svoje razu-
mevanje in napredek pri branju. Manj motivirani učenci pa se pogosto izogibajo uporabi
kompleksnejših strategij, ki zahtevajo bolj poglobljeno ter kompleksno razmišljanje (Ent-
wistle in Ramsden, 1983).
Pintrich in Schrauben (1992) sta v svojih raziskavah ugotovila pomembno povezanost
med notranjo in zunanjo motivacijo ter pogostostjo uporabe bralnih strategij. Ugotovila
sta, da se notranja motivacija v smislu interesa za vsebino branja, učenja kot vrednote in
zatopljenosti v bralne naloge pomembno pozitivno povezuje s pogosto uporabo učinkovi-
tih in kompleksnejših bralnih strategij. Nasprotno pa se zunanja motivacija, v smislu tek-
movalnosti, izogibanja negativnemu ocenjevanju in potrebe po priznanju, dobrih ocenah
ter socialnem odobravanju pomembno pozitivno povezuje z izogibanjem branju ter upo-
rabo šibkih bralnih strategij.
Raziskovalni cilji
Cilji in koraki raziskave so bili naslednji:
1. V začetku študije smo načrtovali podroben opis in razlago rezultatov primarnih
statističnih analiz PISA 2009 na področju bralnih aktivnosti, motivacije za branje, uč-
nih strategij ter značilnosti učnega okolja, ki so del že opravljenih analiz PISA 2009. Te so
predstavljene v publikacijah:
- PISA 2009 Results: What Students Know and Can Do.Student Performance in
Reading, Mathematics and Science. Volume 1 (OECD, 2010a),
- PISA 2009 Results: Overcoming Social Background – Equity in Learning
Opportunities and Outcomes (Volume II) (OECD, 2010b),
- PISA 2009 Results: Learning to Learn – Student Engagement, Strategies and
Practices (Volume III) (OECD, 2010c),
- PISA 2009 Results: What Makes a School Successful? – Resources, Policies and
Practices (Volume IV) (OECD, 2010č).
V tej fazi raziskave smo izvedli primerjalno analizo bralnih aktivnosti, motivacije za
branje, učnih strategij ter značilnosti učnega okolja. Pri omenjenih dejavnikih bralne pi-
smenosti smo rezultate slovenskih 15-letnikov primerjali z rezultati njihovih vrstnikov v
dveh visoko uspešnih evropskih državah v raziskavi PISA 2009, tj. na Finskem in Norve-
škem.
32
