Page 33 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 33
2. Ugotavljali smo tipične profile (klastre) slovenskih dijakov glede na značilnosti bral-
ne motivacije ter učnih in metakognitivnih strategij pri branju besedil v raziskavi PISA
2009 in ugotavljali povezanost profilov z uspešnostjo na treh ravneh bralne pismenosti z
vidika bralnega procesa.
3. Ugotavljali smo pomen motivacijskih dejavnikov v različnih izobraževalnih progra-
mih in po spolu. Nazadnje smo definirali tipične skupine (klastre) bralcev glede na izo-
braževalni program in spol in ugotavljali razlike v njihovih bralnih dosežkih.
Predstavitev raziskave PISA 2009
Raziskava PISA je mednarodni projekt, ki se izvaja od leta 2000. Slovenija se je vanj
vključila leta 2004, ko so se pričele priprave na glavni zajem podatkov v letu 2006. Glavni
zajem podatkov se izvaja vsake tri leta. Glavni cilj raziskave je merjenje kompetenc 15-le-
tnikov na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti. V vsakem ciklu raz-
iskave je ena od pismenosti bolj poudarjena, kar v praksi pomeni, da sta dve tretjini nalog
namenjeni temu področju merjenja. Ostala tretjina nalog je namenjena proučevanju tren-
dov. V raziskavi PISA 2009 je bilo poudarjeno področje merjenja bralna pismenost.
S pomočjo raziskave PISA skušamo ugotavljati, kako dobro so mladi ob zaključku ob-
veznega šolanja pripravljeni na izzive v sodobni družbi. Osredotočamo se na ugotavljanje
sposobnosti mladih, da uporabijo znanje v resničnem življenju, in ne toliko na ugotavlja-
nje znanj, ki si jih učenci pridobijo pri posameznih učnih predmetih in znanj, ki jih pred-
pisuje šolski kurikulum. Torej, poglavitni cilj raziskave je ugotoviti, kako dobro zmorejo
učenci tovrstno znanje, ki so si ga pridobili skozi najrazličnejše načine, uporabiti v različ-
nih, življenjskih, problemsko zasnovanih situacijah, torej tudi v situacijah, s katerimi se
bodo dejansko srečevali v poznejšem, vsakdanjem življenju.
Definicija bralne pismenosti
Definicija bralne pismenosti v raziskavi PISA vključuje različne kognitivne kompeten-
ce, od osnovnega prepoznavanja in priklica besedišča, poznavanja slovničnih, jezikovnih
ter strukturnih lastnosti določenega besedila, pa vse do splošnega znanja o svetu. Vključu-
je tudi metakognitivne kompetence: zavedanje in sposobnost uporabe različnih strategij
pri usvajanju določenega besedila in reševanju vprašanj, povezanih z njim (OECD, 2010a).
Definicija bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 je naslednja:
»Bralna pismenost zajema razumevanje, uporabo, reflektiranje ter osebni interes
za pisano besedilo, z namenom razviti lasten potencial in znanje ter aktivno
sodelovati v družbi.« (ibid.).
33
ne motivacije ter učnih in metakognitivnih strategij pri branju besedil v raziskavi PISA
2009 in ugotavljali povezanost profilov z uspešnostjo na treh ravneh bralne pismenosti z
vidika bralnega procesa.
3. Ugotavljali smo pomen motivacijskih dejavnikov v različnih izobraževalnih progra-
mih in po spolu. Nazadnje smo definirali tipične skupine (klastre) bralcev glede na izo-
braževalni program in spol in ugotavljali razlike v njihovih bralnih dosežkih.
Predstavitev raziskave PISA 2009
Raziskava PISA je mednarodni projekt, ki se izvaja od leta 2000. Slovenija se je vanj
vključila leta 2004, ko so se pričele priprave na glavni zajem podatkov v letu 2006. Glavni
zajem podatkov se izvaja vsake tri leta. Glavni cilj raziskave je merjenje kompetenc 15-le-
tnikov na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti. V vsakem ciklu raz-
iskave je ena od pismenosti bolj poudarjena, kar v praksi pomeni, da sta dve tretjini nalog
namenjeni temu področju merjenja. Ostala tretjina nalog je namenjena proučevanju tren-
dov. V raziskavi PISA 2009 je bilo poudarjeno področje merjenja bralna pismenost.
S pomočjo raziskave PISA skušamo ugotavljati, kako dobro so mladi ob zaključku ob-
veznega šolanja pripravljeni na izzive v sodobni družbi. Osredotočamo se na ugotavljanje
sposobnosti mladih, da uporabijo znanje v resničnem življenju, in ne toliko na ugotavlja-
nje znanj, ki si jih učenci pridobijo pri posameznih učnih predmetih in znanj, ki jih pred-
pisuje šolski kurikulum. Torej, poglavitni cilj raziskave je ugotoviti, kako dobro zmorejo
učenci tovrstno znanje, ki so si ga pridobili skozi najrazličnejše načine, uporabiti v različ-
nih, življenjskih, problemsko zasnovanih situacijah, torej tudi v situacijah, s katerimi se
bodo dejansko srečevali v poznejšem, vsakdanjem življenju.
Definicija bralne pismenosti
Definicija bralne pismenosti v raziskavi PISA vključuje različne kognitivne kompeten-
ce, od osnovnega prepoznavanja in priklica besedišča, poznavanja slovničnih, jezikovnih
ter strukturnih lastnosti določenega besedila, pa vse do splošnega znanja o svetu. Vključu-
je tudi metakognitivne kompetence: zavedanje in sposobnost uporabe različnih strategij
pri usvajanju določenega besedila in reševanju vprašanj, povezanih z njim (OECD, 2010a).
Definicija bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 je naslednja:
»Bralna pismenost zajema razumevanje, uporabo, reflektiranje ter osebni interes
za pisano besedilo, z namenom razviti lasten potencial in znanje ter aktivno
sodelovati v družbi.« (ibid.).
33
