Page 27 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 27
Mnogo avtorjev opozarja na upad notranje motivacije za branje v višjih razredih
osnovne šole ter na prehodu v srednjo šolo (Irvin in Mullins, 2000; Wigfield, 1994). Še
več, upadu notranje motivacije ponavadi sledi porast zunanje motivacije. Razloge za to av-
torji iščejo v upadu prepričanj glede lastne kompetentnosti in uspeha ter vedno večjo po-
vezanost teh prepričanj s prejšnjimi izkušnjami uspeha ali poraza. S starostjo učencev se
torej povečuje tudi pomembnost zaznanega uspeha ali neuspeha pri različnih učnih nalo-
gah, tudi bralnih. V primeru uspeha se prepričanja učencev o lastni kompetentnosti in bo-
dočem uspehu povečajo, v primeru neuspeha pa upadejo, kar pa se odraža v njihovi zavze-
tosti za branje in bralnih aktivnostih.
Naslednji razlog za upad notranje motivacije pa zgoraj navedeni avtorji vidijo v spre-
membi učnega in socialnega okolja na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. V primerja-
vi z osnovno šolo se med mladostniki v srednji šoli poveča medsebojna primerjava, tek-
movalnost, pa tudi pomen vrednotenja v učnih situacijah. Srednje šole so v primerjavi z
osnovnimi tudi večje, kar predstavlja širše okolje za socialno primerjavo, v katerem si vsak
posameznik še težje izbori svoj prostor. Za mladostnike, ki so v tem obdobju v procesu
izoblikovanja lastne identitete, to ni lahka naloga. V tem obdobju pogosto potrebujejo
oporo in spodbudo pri pozitivni samooceni lastnih kompetenc, kar pa je ob poudarjanju
visokih dosežkov in pomena ocenjevanja pogosto zanemarjeno. Srednješolsko okolje za-
radi omenjenih dejavnikov tako pogosteje prispeva k upadu pozitivnih prepričanj o lastni
kompetentnosti in uspehu. Guthrie (2000) tako opozarja na izreden pomen ustvarjanja
razredne klime, ki spodbuja pozitivna prepričanja v lastno samoučinkovitost.
Tudi raziskava v slovenskem prostoru (Pečjak et al., 2006) je pokazala na upad zazna-
ne bralne kompetentnosti že v višjih razredih osnovne šole, še posebej pri fantih. Ob pri-
merjavi učencev tretjega in sedmega razreda so avtorice raziskave ugotovile, da v tretjem
razredu še ne prihaja do večjih razlik v prepričanjih o svojih bralnih sposobnostih, v sed-
mem razredu pa so te razlike že očitne. Prihaja pa tudi do pomembnih razlik med spolo-
ma. Ker so za zaznavo lastne kompetentnosti zelo pomembne povratne informacije, ki jih
učenec dobi od učiteljev, staršev in sovrstnikov, avtorice ta rezultat pripisujejo dejstvu, da
so dekleta v večji meri deležna pozitivne povratne informacije kot fantje, saj pogosteje be-
rejo besedila, ki jih določi učitelj, pa tudi berejo več. Ob tem še bolj razvijajo svoje bralne
strategije in zaupajo v svoje bralne kompetence.
Meltzer in Hamann (2004) na podlagi pregleda številnih izsledkov raziskav tako na-
vajata poglavitne elemente učnega okolja, ki jih je treba upoštevati, če želimo krepiti no-
tranjo motivacijo mladostnikov za branje:
27
osnovne šole ter na prehodu v srednjo šolo (Irvin in Mullins, 2000; Wigfield, 1994). Še
več, upadu notranje motivacije ponavadi sledi porast zunanje motivacije. Razloge za to av-
torji iščejo v upadu prepričanj glede lastne kompetentnosti in uspeha ter vedno večjo po-
vezanost teh prepričanj s prejšnjimi izkušnjami uspeha ali poraza. S starostjo učencev se
torej povečuje tudi pomembnost zaznanega uspeha ali neuspeha pri različnih učnih nalo-
gah, tudi bralnih. V primeru uspeha se prepričanja učencev o lastni kompetentnosti in bo-
dočem uspehu povečajo, v primeru neuspeha pa upadejo, kar pa se odraža v njihovi zavze-
tosti za branje in bralnih aktivnostih.
Naslednji razlog za upad notranje motivacije pa zgoraj navedeni avtorji vidijo v spre-
membi učnega in socialnega okolja na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. V primerja-
vi z osnovno šolo se med mladostniki v srednji šoli poveča medsebojna primerjava, tek-
movalnost, pa tudi pomen vrednotenja v učnih situacijah. Srednje šole so v primerjavi z
osnovnimi tudi večje, kar predstavlja širše okolje za socialno primerjavo, v katerem si vsak
posameznik še težje izbori svoj prostor. Za mladostnike, ki so v tem obdobju v procesu
izoblikovanja lastne identitete, to ni lahka naloga. V tem obdobju pogosto potrebujejo
oporo in spodbudo pri pozitivni samooceni lastnih kompetenc, kar pa je ob poudarjanju
visokih dosežkov in pomena ocenjevanja pogosto zanemarjeno. Srednješolsko okolje za-
radi omenjenih dejavnikov tako pogosteje prispeva k upadu pozitivnih prepričanj o lastni
kompetentnosti in uspehu. Guthrie (2000) tako opozarja na izreden pomen ustvarjanja
razredne klime, ki spodbuja pozitivna prepričanja v lastno samoučinkovitost.
Tudi raziskava v slovenskem prostoru (Pečjak et al., 2006) je pokazala na upad zazna-
ne bralne kompetentnosti že v višjih razredih osnovne šole, še posebej pri fantih. Ob pri-
merjavi učencev tretjega in sedmega razreda so avtorice raziskave ugotovile, da v tretjem
razredu še ne prihaja do večjih razlik v prepričanjih o svojih bralnih sposobnostih, v sed-
mem razredu pa so te razlike že očitne. Prihaja pa tudi do pomembnih razlik med spolo-
ma. Ker so za zaznavo lastne kompetentnosti zelo pomembne povratne informacije, ki jih
učenec dobi od učiteljev, staršev in sovrstnikov, avtorice ta rezultat pripisujejo dejstvu, da
so dekleta v večji meri deležna pozitivne povratne informacije kot fantje, saj pogosteje be-
rejo besedila, ki jih določi učitelj, pa tudi berejo več. Ob tem še bolj razvijajo svoje bralne
strategije in zaupajo v svoje bralne kompetence.
Meltzer in Hamann (2004) na podlagi pregleda številnih izsledkov raziskav tako na-
vajata poglavitne elemente učnega okolja, ki jih je treba upoštevati, če želimo krepiti no-
tranjo motivacijo mladostnikov za branje:
27
