Page 25 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 25
, kar po mnenju strokovnjakov kaže na pomembno vlogo spodbujanja bralne motivi-
ranosti učencev pri zmanjševanju razlik v dosežkih dijakov znotraj posameznih držav kot
tudi zmanjševanju razlik v dosežkih med spoloma. Rezultati so namreč pokazali tudi, da
so dekleta veliko bolj motivirana za branje kot fantje ter posledično tudi izkazujejo višje
dosežke na testu bralne pismenosti (OECD, 2009).
Pri proučevanju motivacijskih dejavnikov bralne uspešnosti v slovenskem prostoru so
avtorice raziskave (Pečjak et al., 2006), ki je vključevala učence 3. in 7. razreda osnovne
šole (N = 2355), ugotovile, da med motivacijskimi dejavniki, ki se pomembno pozitivno
povezujejo z bralno uspešnostjo, izstopata interes za branje ter pojmovanje pomembnosti
branja. Avtorice so ugotovile, da prihaja pri omenjenih prvinah bralne motivacije do po-
membnih razlik po spolu, saj so se dekleta izkazala kot pomembno bolj motivirana za bra-
nje kot fantje, ne glede na starost. Hkrati pa so pri obeh spolih avtorice zaznale trend upa-
danja notranje motivacije s starostjo, pri čemer je bil upad pri fantih ponovno bolj izrazit.
Ugotovile so tudi pozitivno povezanost med zatopljenostjo v branje in bralno učinkovito-
stjo. Fantje in dekleta, ki so bolj zatopljeni v branje, so tudi bolj učinkoviti pri branju. Po-
novno pa se je izkazalo, da imajo to prvino notranje motivacije bolj izraženo dekleta.
Dekleta pa izkazujejo tudi višjo zunanjo motivacijo za branje, tj. željo po priznanju,
dosežkih ter tekmovalnost. Razlike v zunanji motivaciji so bile ugotovljene tudi med
manj in bolj uspešnimi bralci, ne glede na spol. Manj uspešni bralci so se izkazali kot po-
membno manj zunanje motivirani kot dobri bralci. Rezultati omenjene slovenske raziska-
ve so skladni z ugotovitvami tujih avtorjev, ki so v svojih raziskavah ugotovili podobne
povezanosti med prvinami notranje motivacije ter bralno uspešnostjo (Cunningham in
Stanovic, 1991; Guthrie in Wigfield, 2000; Wigfield, 1994) kot tudi razlike v bralni moti-
vaciji po spolu (Baker in Wigfield, 1999; Bucik, 2003; Wigfield in Guthrie, 1997).
Mnogo avtorjev opozarja tudi na pomembnost socialnega okolja pri razvoju motiva-
cije za branje, kamor uvrščajo odnose s sovrstniki, starši in učitelji (Guthrie in Wigfield,
2000; McCombs in Barton, 1998; Meltzer in Hamann, 2004). Ta vidik bralne pismeno-
sti je poudarjen tudi znotraj raziskave PISA. Motivacija za branje, predvsem pa lastno od-
ločanje za branje, se po mnenju strokovnjakov (Guthrie v OECD, 2009) najprej oblikuje v
posameznikovi interakciji s pomembnimi drugimi, ki branje prav tako vrednotijo kot po-
membno in pozitivno. Posameznik tako branje kot vrednoto najprej doživlja pri starših in
jo kasneje tudi sam ponotranji. V takem okolju postane branje sčasoma ugoden vir men-
talne stimulacije in osebnega ter čustvenega zadovoljstva. Oblikovanje lastnega odločanja
pri branju je tako v veliki meri odvisno od opore s strani najbližjih. Ugodno okolje zago-
25
ranosti učencev pri zmanjševanju razlik v dosežkih dijakov znotraj posameznih držav kot
tudi zmanjševanju razlik v dosežkih med spoloma. Rezultati so namreč pokazali tudi, da
so dekleta veliko bolj motivirana za branje kot fantje ter posledično tudi izkazujejo višje
dosežke na testu bralne pismenosti (OECD, 2009).
Pri proučevanju motivacijskih dejavnikov bralne uspešnosti v slovenskem prostoru so
avtorice raziskave (Pečjak et al., 2006), ki je vključevala učence 3. in 7. razreda osnovne
šole (N = 2355), ugotovile, da med motivacijskimi dejavniki, ki se pomembno pozitivno
povezujejo z bralno uspešnostjo, izstopata interes za branje ter pojmovanje pomembnosti
branja. Avtorice so ugotovile, da prihaja pri omenjenih prvinah bralne motivacije do po-
membnih razlik po spolu, saj so se dekleta izkazala kot pomembno bolj motivirana za bra-
nje kot fantje, ne glede na starost. Hkrati pa so pri obeh spolih avtorice zaznale trend upa-
danja notranje motivacije s starostjo, pri čemer je bil upad pri fantih ponovno bolj izrazit.
Ugotovile so tudi pozitivno povezanost med zatopljenostjo v branje in bralno učinkovito-
stjo. Fantje in dekleta, ki so bolj zatopljeni v branje, so tudi bolj učinkoviti pri branju. Po-
novno pa se je izkazalo, da imajo to prvino notranje motivacije bolj izraženo dekleta.
Dekleta pa izkazujejo tudi višjo zunanjo motivacijo za branje, tj. željo po priznanju,
dosežkih ter tekmovalnost. Razlike v zunanji motivaciji so bile ugotovljene tudi med
manj in bolj uspešnimi bralci, ne glede na spol. Manj uspešni bralci so se izkazali kot po-
membno manj zunanje motivirani kot dobri bralci. Rezultati omenjene slovenske raziska-
ve so skladni z ugotovitvami tujih avtorjev, ki so v svojih raziskavah ugotovili podobne
povezanosti med prvinami notranje motivacije ter bralno uspešnostjo (Cunningham in
Stanovic, 1991; Guthrie in Wigfield, 2000; Wigfield, 1994) kot tudi razlike v bralni moti-
vaciji po spolu (Baker in Wigfield, 1999; Bucik, 2003; Wigfield in Guthrie, 1997).
Mnogo avtorjev opozarja tudi na pomembnost socialnega okolja pri razvoju motiva-
cije za branje, kamor uvrščajo odnose s sovrstniki, starši in učitelji (Guthrie in Wigfield,
2000; McCombs in Barton, 1998; Meltzer in Hamann, 2004). Ta vidik bralne pismeno-
sti je poudarjen tudi znotraj raziskave PISA. Motivacija za branje, predvsem pa lastno od-
ločanje za branje, se po mnenju strokovnjakov (Guthrie v OECD, 2009) najprej oblikuje v
posameznikovi interakciji s pomembnimi drugimi, ki branje prav tako vrednotijo kot po-
membno in pozitivno. Posameznik tako branje kot vrednoto najprej doživlja pri starših in
jo kasneje tudi sam ponotranji. V takem okolju postane branje sčasoma ugoden vir men-
talne stimulacije in osebnega ter čustvenega zadovoljstva. Oblikovanje lastnega odločanja
pri branju je tako v veliki meri odvisno od opore s strani najbližjih. Ugodno okolje zago-
25
