Page 22 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 22
bralno motivacijo s tokom, ki posameznika ob izkušnji, ki jo rad počne, prevzame, kot
pogoj pa mora posameznik doživljati, da je tej izkušnji kos. Ob tem poudarja, da bo v na-
sprotnem primeru posameznik postal tesnoben in se bo situaciji skušal izogniti. Bralno
motivacijo po njegovem mnenju podpirajo sovpadanje izziva in sposobnosti, jasen cilj in
takojšnja povratna informacija. Guthrie in Wigfield (v Pečjak, 2010), ki govorita o dimen-
zijah bralne motivacije, le-te združujeta v naslednje kategorije:
- prepričanja o sposobnostih in učinkovitosti (kompetentnost – prepričanje posa-
meznika, da je lahko uspešen, izziv – pripravljenost spopasti se s težkimi besedili,
izogibanje aktivnosti – odločitev posameznika, da se aktivnosti izogne),
- cilji in razlogi za branje (notranji – radovednost, zatopljenost; zunanji – pri-
znanje in tekmovalnost) ter
- socialni vidik branja (socialnost in ustrežljivost).
S. Pečjak (2010) ob ugotovitvah številnih avtorjev, ki kažejo na to, da je motivacija za
branje večdimenzionalna in raznolika, poudarja, da glede na to ne moremo govoriti o mo-
tiviranih in nemotiviranih učencih, temveč le o motiviranih učencih na različne načine in
za različne bralne vsebine.
S. Pečjak, N. Bucik, A. Gradišar in C. Peklaj (Pečjak et al., 2006) so povzele ugotovi-
tve omenjenih avtorjev in dejavnike bralne motivacije razvrstile glede na notranjo ter zu-
nanjo motiviranost posameznika. Notranjo motivacijo za branje tako opredeljuje:
- kompetentnost (zaupanje v lastne bralne zmožnosti, prepričanje posamezni-
ka, da lahko izpelje bralne naloge do konca);
- interes (vztrajanje in čustvena vključenost bralca, usmerjena pozornost);
- zatopljenost učenca v branje (osredotočenost na gradivo s povečano miselno
aktivnostjo);
- prepričanje bralca o pomembnosti branja.
V zunanjo motivacijo za branje pa so avtorice uvrstile naslednje prvine:
- priznanje, dosežek (branje z namenom dobiti dobro oceno, pohvalo);
- tekmovanje z drugimi (branje z namenom biti boljši od sovrstnikov);
- socialno motivacijo (posameznik bere zato, da lahko sodeluje v pogovoru s
prijatelji ipd.).
Notranje motiviranega bralca branje povsem prevzame, vanj je zatopljen, uporablja
kompleksnejše strategije razumevanja in učenja, ima raznolike interese, si sam postavlja
22
pogoj pa mora posameznik doživljati, da je tej izkušnji kos. Ob tem poudarja, da bo v na-
sprotnem primeru posameznik postal tesnoben in se bo situaciji skušal izogniti. Bralno
motivacijo po njegovem mnenju podpirajo sovpadanje izziva in sposobnosti, jasen cilj in
takojšnja povratna informacija. Guthrie in Wigfield (v Pečjak, 2010), ki govorita o dimen-
zijah bralne motivacije, le-te združujeta v naslednje kategorije:
- prepričanja o sposobnostih in učinkovitosti (kompetentnost – prepričanje posa-
meznika, da je lahko uspešen, izziv – pripravljenost spopasti se s težkimi besedili,
izogibanje aktivnosti – odločitev posameznika, da se aktivnosti izogne),
- cilji in razlogi za branje (notranji – radovednost, zatopljenost; zunanji – pri-
znanje in tekmovalnost) ter
- socialni vidik branja (socialnost in ustrežljivost).
S. Pečjak (2010) ob ugotovitvah številnih avtorjev, ki kažejo na to, da je motivacija za
branje večdimenzionalna in raznolika, poudarja, da glede na to ne moremo govoriti o mo-
tiviranih in nemotiviranih učencih, temveč le o motiviranih učencih na različne načine in
za različne bralne vsebine.
S. Pečjak, N. Bucik, A. Gradišar in C. Peklaj (Pečjak et al., 2006) so povzele ugotovi-
tve omenjenih avtorjev in dejavnike bralne motivacije razvrstile glede na notranjo ter zu-
nanjo motiviranost posameznika. Notranjo motivacijo za branje tako opredeljuje:
- kompetentnost (zaupanje v lastne bralne zmožnosti, prepričanje posamezni-
ka, da lahko izpelje bralne naloge do konca);
- interes (vztrajanje in čustvena vključenost bralca, usmerjena pozornost);
- zatopljenost učenca v branje (osredotočenost na gradivo s povečano miselno
aktivnostjo);
- prepričanje bralca o pomembnosti branja.
V zunanjo motivacijo za branje pa so avtorice uvrstile naslednje prvine:
- priznanje, dosežek (branje z namenom dobiti dobro oceno, pohvalo);
- tekmovanje z drugimi (branje z namenom biti boljši od sovrstnikov);
- socialno motivacijo (posameznik bere zato, da lahko sodeluje v pogovoru s
prijatelji ipd.).
Notranje motiviranega bralca branje povsem prevzame, vanj je zatopljen, uporablja
kompleksnejše strategije razumevanja in učenja, ima raznolike interese, si sam postavlja
22
