Page 197 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 197
- prilagoditev osebnega izobraževalnega načrta posamezniku
- obvezno sodelovanje udeležencev pri pripravi njihovega osebnega izobraževalne-
ga načrta
- redno spremljanje, evalvacija uresničevanja osebnega izobraževalnega načrta
- pri priznavanju predhodnih znanj upoštevanje tudi neformalno pridobljena zna-
nja
- zagotovitev, da vsak udeleženec izobraževanja dobi kopijo svojega osebnega izo-
braževalnega načrta
- oblikovanje osebnega izobraževalnega načrta, ki naj vključuje priznavanje pred-
hodno pridobljenega znanja, cilje, vsebine in časovni potek izobraževanja ter nači-
ne preverjanja znanja
Za zaključek lahko ugotovimo, da ima zasnova osebnega izobraževalnega načrta v iz-
obraževanje odraslih po eni strani izvore v psiholoških teorijah motivacije, po drugi pa
tudi v samih andragoških načelih, ki v ospredje postavljajo avtonomnost, sodelovanje in
aktivno vlogo odraslega pri svojem izobraževanju. Prav tako ugotavljamo, da je osebni iz-
obraževalni načrt lahko uporabno motivacijsko sredstvo tako za udeležence kot za orga-
nizatorje izobraževanja in učitelje pri načrtovanju izobraževalnih aktivnosti in doseganju
zastavljenih ciljev, vendar pa v sedanji izobraževalni praksi to motivacijsko sredstvo še ni
dovolj izkoriščeno. Opažamo namreč, da se osebni izobraževalni načrt v premajhnem de-
ležu uporablja kot motivacijsko sredstvo in da tu obstajajo še neizkoriščene rezerve tako
za udeležence kot organizatorje izobraževanja. Priprava osebnega izobraževalnega načrta
je ena od oblik pomoči, s katero izobraževalci na različne načine spodbudijo in podprejo
učenje posameznikov, npr. pri posredovanju ustreznih informacij in njihovem presojanju,
pri zbujanju ali ohranjanju motivacije za učenje, pri vrednotenju napredovanja posamezni-
ka v skladu z njegovim izobraževalnim načrtom. Toda glede na rezultate naše raziskave je
na tem področju potrebno še veliko seznanjanja in angažiranosti tako izvajalcev kot odra-
slih udeležencev izobraževanja.
Literatura
Anderson, G., Boud, D. in Sampson, J. (1996). Learning contracts: A practical guide.
London: Kogan Page.
Atherton, J. S. (2011). Teaching and learning; Learning contracts. Dostopno na spletni
strani: http://www.learningandteaching.info/teaching/learningcontracts.htm
Austin, J. T. in Vancouver, J. B. (1996). Goal constructs in psychology: Structure, pro-
cess and content. Psychological Bulletin, 120 (3), 338–375.
197
- obvezno sodelovanje udeležencev pri pripravi njihovega osebnega izobraževalne-
ga načrta
- redno spremljanje, evalvacija uresničevanja osebnega izobraževalnega načrta
- pri priznavanju predhodnih znanj upoštevanje tudi neformalno pridobljena zna-
nja
- zagotovitev, da vsak udeleženec izobraževanja dobi kopijo svojega osebnega izo-
braževalnega načrta
- oblikovanje osebnega izobraževalnega načrta, ki naj vključuje priznavanje pred-
hodno pridobljenega znanja, cilje, vsebine in časovni potek izobraževanja ter nači-
ne preverjanja znanja
Za zaključek lahko ugotovimo, da ima zasnova osebnega izobraževalnega načrta v iz-
obraževanje odraslih po eni strani izvore v psiholoških teorijah motivacije, po drugi pa
tudi v samih andragoških načelih, ki v ospredje postavljajo avtonomnost, sodelovanje in
aktivno vlogo odraslega pri svojem izobraževanju. Prav tako ugotavljamo, da je osebni iz-
obraževalni načrt lahko uporabno motivacijsko sredstvo tako za udeležence kot za orga-
nizatorje izobraževanja in učitelje pri načrtovanju izobraževalnih aktivnosti in doseganju
zastavljenih ciljev, vendar pa v sedanji izobraževalni praksi to motivacijsko sredstvo še ni
dovolj izkoriščeno. Opažamo namreč, da se osebni izobraževalni načrt v premajhnem de-
ležu uporablja kot motivacijsko sredstvo in da tu obstajajo še neizkoriščene rezerve tako
za udeležence kot organizatorje izobraževanja. Priprava osebnega izobraževalnega načrta
je ena od oblik pomoči, s katero izobraževalci na različne načine spodbudijo in podprejo
učenje posameznikov, npr. pri posredovanju ustreznih informacij in njihovem presojanju,
pri zbujanju ali ohranjanju motivacije za učenje, pri vrednotenju napredovanja posamezni-
ka v skladu z njegovim izobraževalnim načrtom. Toda glede na rezultate naše raziskave je
na tem področju potrebno še veliko seznanjanja in angažiranosti tako izvajalcev kot odra-
slih udeležencev izobraževanja.
Literatura
Anderson, G., Boud, D. in Sampson, J. (1996). Learning contracts: A practical guide.
London: Kogan Page.
Atherton, J. S. (2011). Teaching and learning; Learning contracts. Dostopno na spletni
strani: http://www.learningandteaching.info/teaching/learningcontracts.htm
Austin, J. T. in Vancouver, J. B. (1996). Goal constructs in psychology: Structure, pro-
cess and content. Psychological Bulletin, 120 (3), 338–375.
197
