Page 193 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 193
čnem procesu sicer pripravljena pomagati, če se pojavijo težave, vendar pa ta pomoč ni-
koli ni povezana z doseganjem ciljev in uresničevanjem zahtev, zapisanih v osebnem izo-
braževalnem načrtu, temveč je vezana na pomoč pri učnih urah in tekom izobraževalne-
ga procesa.
Organizatorji izobraževanja osebni izobraževalni načrt v veliki meri vidijo kot moti-
vacijsko sredstvo za udeležence izobraževanja. Kvalitetno pripravljen osebni izobraževalni
načrt lahko udeležencu služi kot oporna točka, saj lahko vidi cilj in to, kako se mu pribli-
žuje. Pomembno pa je tudi, da osebni izobraževalni načrt udeleženec sestavi skupaj z orga-
nizatorjem, saj se le tako lahko upoštevajo njegove individualne potrebe. Rezultati analize
so pokazali, da osebni izobraževalni načrt kot motivacijsko sredstvo za udeležence pred-
stavlja začrtano pot izobraževanja in omogoča sprotno evalvacijo. To motivira tudi dolo-
čen odstotek izvajalcev, saj se s tem potrjuje njihova ustrezna priprava osebnega izobraže-
valnega načrta. Ti izvajalci oz. organizatorji izobraževanja hkrati ocenjujejo, da priprava
in izvajanje osebnega izobraževalnega načrta prispeva k večji kakovosti izobraževalnega
procesa, kar lahko predstavlja pomembno motivacijsko sredstvo.
Po mnenju nekaterih organizatorjev del udeležencev izobraževanja osebni izobraže-
valni načrt dojema kot le še en papir, ki je namenjen šoli in ne njim, in v teh primerih ga
gotovo ne doživljajo kot motivacijo pri svojem izobraževanju. V določeni meri je to lahko
posledica nerazumevanja ali negativnega pristopa organizatorja k razumevanju osebnega
izobraževalnega načrta.
Podatki ankete so pokazali, da kar za polovico organizatorjev izobraževanja priprava
in izvajanje osebnega izobraževalnega načrta ne predstavljata motivacijskega sredstva, am-
pak prej težavo. Analiza intervjujev pokaže, da večine odraslih udeležencev izobraževanja
osebni izobraževalni načrt posebno ne motivira. Ugotavljamo, da so odgovori udeležen-
cev, ki pozitivno vrednotijo svoj osebni izobraževalni načrt in njegov učinek, povezani z
načinom priprave načrta; če je posameznik vpet v pripravo osebnega izobraževalnega na-
črta, če sam dejavno sodeluje in sproti osmišlja cilje, zapisane v osebnem izobraževalnem
načrtu, potem to običajno uporabi kot vodnik in motivacijsko sredstvo za lasten napredek
v izobraževalnem procesu. Tam, kjer je osebni izobraževalni načrt pripravljen bolj zato, da
se zadosti predpisanim zahtevam, osebni izobraževalni načrt ne motivira in ne vpliva na
potek izobraževanja in uspešnost udeležencev.
Kot navajajo strokovnjaki, se udeleženci izobraževanja pri uresničevanju osebnega iz-
obraževalnega načrta soočajo z različnimi ovirami, ki jih lahko razdelimo v situacijske,
sistemske in dispozicijske ovire; z njimi se glede na interakcijo v izobraževalnem procesu
193
koli ni povezana z doseganjem ciljev in uresničevanjem zahtev, zapisanih v osebnem izo-
braževalnem načrtu, temveč je vezana na pomoč pri učnih urah in tekom izobraževalne-
ga procesa.
Organizatorji izobraževanja osebni izobraževalni načrt v veliki meri vidijo kot moti-
vacijsko sredstvo za udeležence izobraževanja. Kvalitetno pripravljen osebni izobraževalni
načrt lahko udeležencu služi kot oporna točka, saj lahko vidi cilj in to, kako se mu pribli-
žuje. Pomembno pa je tudi, da osebni izobraževalni načrt udeleženec sestavi skupaj z orga-
nizatorjem, saj se le tako lahko upoštevajo njegove individualne potrebe. Rezultati analize
so pokazali, da osebni izobraževalni načrt kot motivacijsko sredstvo za udeležence pred-
stavlja začrtano pot izobraževanja in omogoča sprotno evalvacijo. To motivira tudi dolo-
čen odstotek izvajalcev, saj se s tem potrjuje njihova ustrezna priprava osebnega izobraže-
valnega načrta. Ti izvajalci oz. organizatorji izobraževanja hkrati ocenjujejo, da priprava
in izvajanje osebnega izobraževalnega načrta prispeva k večji kakovosti izobraževalnega
procesa, kar lahko predstavlja pomembno motivacijsko sredstvo.
Po mnenju nekaterih organizatorjev del udeležencev izobraževanja osebni izobraže-
valni načrt dojema kot le še en papir, ki je namenjen šoli in ne njim, in v teh primerih ga
gotovo ne doživljajo kot motivacijo pri svojem izobraževanju. V določeni meri je to lahko
posledica nerazumevanja ali negativnega pristopa organizatorja k razumevanju osebnega
izobraževalnega načrta.
Podatki ankete so pokazali, da kar za polovico organizatorjev izobraževanja priprava
in izvajanje osebnega izobraževalnega načrta ne predstavljata motivacijskega sredstva, am-
pak prej težavo. Analiza intervjujev pokaže, da večine odraslih udeležencev izobraževanja
osebni izobraževalni načrt posebno ne motivira. Ugotavljamo, da so odgovori udeležen-
cev, ki pozitivno vrednotijo svoj osebni izobraževalni načrt in njegov učinek, povezani z
načinom priprave načrta; če je posameznik vpet v pripravo osebnega izobraževalnega na-
črta, če sam dejavno sodeluje in sproti osmišlja cilje, zapisane v osebnem izobraževalnem
načrtu, potem to običajno uporabi kot vodnik in motivacijsko sredstvo za lasten napredek
v izobraževalnem procesu. Tam, kjer je osebni izobraževalni načrt pripravljen bolj zato, da
se zadosti predpisanim zahtevam, osebni izobraževalni načrt ne motivira in ne vpliva na
potek izobraževanja in uspešnost udeležencev.
Kot navajajo strokovnjaki, se udeleženci izobraževanja pri uresničevanju osebnega iz-
obraževalnega načrta soočajo z različnimi ovirami, ki jih lahko razdelimo v situacijske,
sistemske in dispozicijske ovire; z njimi se glede na interakcijo v izobraževalnem procesu
193
