Page 202 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 202
prečju zaznavajo manj pozitiven odnos učiteljev do njih, kot je to ugotovljeno na Fin-
skem in Norveškem. V nadaljevanju so avtorice z dvostopenjsko klastrsko analizo dijake
uvrstile v pet klastrov glede na značilnosti njihove bralne motivacije ter učnih in metako-
gnitivnih strategij pri branju besedil. Na reprezentativnem vzorcu slovenskih 15-letnikov
lahko sklepamo, da je v Sloveniji približno 40 % takih dijakov, ki so zavzeti bralci ter ima-
jo dobro razvite učne in metakognitivne strategije. Kar tri skupine mladih bralcev (okoli
60 %) pa opredeljuje nezavzeto branje, kar še enkrat potrjuje dejstvo, da so slovenski dija-
ki v povprečju nizko motivirani bralci. Motivacijski vidiki bralne pismenosti so v največji
meri prisotni pri dijakih splošnih gimnazij, nato pa bralna motivacija upada z nižanjem
zahtevnostne ravni izobraževalnih programov. Pomembna močna področja deklet, ki do-
prinašajo k njihovi boljši bralni pismenosti, so večja bralna angažiranost, pogostejše branje
literarnih besedil in besedil v tiskani obliki, pogostejša interpretacija bralnih tekstov, prav
tako je pomembno, da pozitivneje zaznavajo spodbude učitelja k branju kot fantje. Primer-
jalna prednost fantov pri spodbujanju bralne pismenosti je njihova motiviranost in zazna-
na kompetentnost pri delu z IKT. Besedilo avtorice zaključujejo s splošno diskusijo in pe-
dagoškimi implikacijami rezultatov.
V drugem poglavju z naslovom Povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmoval-
nostjo in različnimi področji samopodobe pri študentih se avtorji Darja Kobal Grum, Janez
Kolenc in Manca Seničar osredotočajo na motivacijo za izobraževanje in tekmovalnost pri
študentih. Motivacija in tekmovalnost sta v okviru izobraževanja zelo pomembna dejavni-
ka, ki se zrcalita v izbiri poklica, učni uspešnosti in kasnejši delovni karieri posameznika.
Avtorje je zanimalo, kakšna je povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmovalno-
stnimi naravnanostmi in različnimi vidiki samospoštovanja, v okviru tega pa so preuči-
li tudi motivacijo za tekmovalnost ter odnos med omenjenimi konstrukti in psihološki-
mi dimenzijami, kot so čustva in temeljne psihične potrebe. V raziskavo so vključili večji
vzorec slovenskih študentov različnih študijskih smeri, ki so izpolnili sklop vprašalnikov,
med katerimi so bile lestvice motivacije, tekmovalnosti in temeljnih potreb ter vprašal-
niki samospoštovanja, pozitivne in negativne emocionalnosti. Rezultati so pokazali, da
med udeleženci obstajajo pomembne razlike glede na spol in področje izobraževanja (hu-
manistika in družboslovje oz. naravoslovje in tehnika), in sicer na področju motivacije za
izobraževanje, hipertekmovalnosti in motivacije za tekmovalnost, pa tudi v zadovoljeno-
sti temeljnih psihičnih potreb in samospoštovanju. Ugotovitve raziskave poudarjajo po-
membnost spodbujanja intrinzične motivacije in tekmovalnosti v smislu osebnega razvoja
posameznika ter na ta način služijo kot načela za oblikovanje študijskega procesa.
202
skem in Norveškem. V nadaljevanju so avtorice z dvostopenjsko klastrsko analizo dijake
uvrstile v pet klastrov glede na značilnosti njihove bralne motivacije ter učnih in metako-
gnitivnih strategij pri branju besedil. Na reprezentativnem vzorcu slovenskih 15-letnikov
lahko sklepamo, da je v Sloveniji približno 40 % takih dijakov, ki so zavzeti bralci ter ima-
jo dobro razvite učne in metakognitivne strategije. Kar tri skupine mladih bralcev (okoli
60 %) pa opredeljuje nezavzeto branje, kar še enkrat potrjuje dejstvo, da so slovenski dija-
ki v povprečju nizko motivirani bralci. Motivacijski vidiki bralne pismenosti so v največji
meri prisotni pri dijakih splošnih gimnazij, nato pa bralna motivacija upada z nižanjem
zahtevnostne ravni izobraževalnih programov. Pomembna močna področja deklet, ki do-
prinašajo k njihovi boljši bralni pismenosti, so večja bralna angažiranost, pogostejše branje
literarnih besedil in besedil v tiskani obliki, pogostejša interpretacija bralnih tekstov, prav
tako je pomembno, da pozitivneje zaznavajo spodbude učitelja k branju kot fantje. Primer-
jalna prednost fantov pri spodbujanju bralne pismenosti je njihova motiviranost in zazna-
na kompetentnost pri delu z IKT. Besedilo avtorice zaključujejo s splošno diskusijo in pe-
dagoškimi implikacijami rezultatov.
V drugem poglavju z naslovom Povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmoval-
nostjo in različnimi področji samopodobe pri študentih se avtorji Darja Kobal Grum, Janez
Kolenc in Manca Seničar osredotočajo na motivacijo za izobraževanje in tekmovalnost pri
študentih. Motivacija in tekmovalnost sta v okviru izobraževanja zelo pomembna dejavni-
ka, ki se zrcalita v izbiri poklica, učni uspešnosti in kasnejši delovni karieri posameznika.
Avtorje je zanimalo, kakšna je povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmovalno-
stnimi naravnanostmi in različnimi vidiki samospoštovanja, v okviru tega pa so preuči-
li tudi motivacijo za tekmovalnost ter odnos med omenjenimi konstrukti in psihološki-
mi dimenzijami, kot so čustva in temeljne psihične potrebe. V raziskavo so vključili večji
vzorec slovenskih študentov različnih študijskih smeri, ki so izpolnili sklop vprašalnikov,
med katerimi so bile lestvice motivacije, tekmovalnosti in temeljnih potreb ter vprašal-
niki samospoštovanja, pozitivne in negativne emocionalnosti. Rezultati so pokazali, da
med udeleženci obstajajo pomembne razlike glede na spol in področje izobraževanja (hu-
manistika in družboslovje oz. naravoslovje in tehnika), in sicer na področju motivacije za
izobraževanje, hipertekmovalnosti in motivacije za tekmovalnost, pa tudi v zadovoljeno-
sti temeljnih psihičnih potreb in samospoštovanju. Ugotovitve raziskave poudarjajo po-
membnost spodbujanja intrinzične motivacije in tekmovalnosti v smislu osebnega razvoja
posameznika ter na ta način služijo kot načela za oblikovanje študijskega procesa.
202
