Page 201 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 201
zetek
V monografiji Motivacija v izobraževanju mladine in odraslih predstavljamo tri neod-
visne študije, ki so bile izvedene v okviru evalvacijske študije »Motivacijski dejavniki v iz-
obraževanju mladine in odraslih« (2010–2012).
V prvem poglavju z naslovom Motivacijski dejavniki bralnih dosežkov v raziskavi PISA
2009 avtorice Melita Puklek Levpušček, Anja Podlesek in Klaudija Šterman Ivančič pred-
stavljajo sekundarne analize motivacijskih, socialnih in učnih dejavnikov bralne pisme-
nosti. V prvi fazi raziskave so avtorice izvedle primerjalno analizo bralnih aktivnosti, mo-
tivacije za branje, učnih strategij ter značilnosti učnega okolja. V raziskavi PISA 2009 so
rezultate slovenskih 15-letnikov pri omenjenih dejavnikih bralne pismenosti primerjale z
rezultati njihovih vrstnikov v dveh visoko uspešnih evropskih državah, tj. Finski in Nor-
veški. V drugi fazi raziskave so avtorice ugotavljale tipične profile slovenskih dijakov glede
na značilnosti njihove bralne motivacije ter učnih in metakognitivnih strategij pri branju
besedil v raziskavi PISA 2009. V zadnji fazi raziskave so avtorice ugotavljale pomen moti-
vacijskih dejavnikov v različnih izobraževalnih programih in po spolu. Primerjalna anali-
za je pokazala naslednje bistvene izsledke: a) pri slovenskih mladostnikih je nadpovprečno
prisotna zunanja motivacija za branje, pa tudi odpor do branja, manj je prisotno uživanje
v branju; b) učne strategije elaboracije naučenega in strategije nadzora nad razumevanjem
prebranega so pri slovenskih 15-letnikih dokaj dobro zastopane, dijaki na Norveškem in
Finskem pa zaznavajo večjo pomembnost in uporabnost učinkovitih strategij povzemanja
besedila kot dijaki v Sloveniji; c) čeprav je povprečna vrednost indeksa discipline v razredu
v Sloveniji nižja, kot je ta na ravni povprečja OECD, pa je na Finskem in Norveškem disci-
plina v razredu še slabša; č) slovenski 15-letniki zaznavajo več učiteljeve spodbude pri pou-
ku materinščine kot njihovi vrstniki v obeh skandinavskih državah; d) slovenski dijaki v
201
V monografiji Motivacija v izobraževanju mladine in odraslih predstavljamo tri neod-
visne študije, ki so bile izvedene v okviru evalvacijske študije »Motivacijski dejavniki v iz-
obraževanju mladine in odraslih« (2010–2012).
V prvem poglavju z naslovom Motivacijski dejavniki bralnih dosežkov v raziskavi PISA
2009 avtorice Melita Puklek Levpušček, Anja Podlesek in Klaudija Šterman Ivančič pred-
stavljajo sekundarne analize motivacijskih, socialnih in učnih dejavnikov bralne pisme-
nosti. V prvi fazi raziskave so avtorice izvedle primerjalno analizo bralnih aktivnosti, mo-
tivacije za branje, učnih strategij ter značilnosti učnega okolja. V raziskavi PISA 2009 so
rezultate slovenskih 15-letnikov pri omenjenih dejavnikih bralne pismenosti primerjale z
rezultati njihovih vrstnikov v dveh visoko uspešnih evropskih državah, tj. Finski in Nor-
veški. V drugi fazi raziskave so avtorice ugotavljale tipične profile slovenskih dijakov glede
na značilnosti njihove bralne motivacije ter učnih in metakognitivnih strategij pri branju
besedil v raziskavi PISA 2009. V zadnji fazi raziskave so avtorice ugotavljale pomen moti-
vacijskih dejavnikov v različnih izobraževalnih programih in po spolu. Primerjalna anali-
za je pokazala naslednje bistvene izsledke: a) pri slovenskih mladostnikih je nadpovprečno
prisotna zunanja motivacija za branje, pa tudi odpor do branja, manj je prisotno uživanje
v branju; b) učne strategije elaboracije naučenega in strategije nadzora nad razumevanjem
prebranega so pri slovenskih 15-letnikih dokaj dobro zastopane, dijaki na Norveškem in
Finskem pa zaznavajo večjo pomembnost in uporabnost učinkovitih strategij povzemanja
besedila kot dijaki v Sloveniji; c) čeprav je povprečna vrednost indeksa discipline v razredu
v Sloveniji nižja, kot je ta na ravni povprečja OECD, pa je na Finskem in Norveškem disci-
plina v razredu še slabša; č) slovenski 15-letniki zaznavajo več učiteljeve spodbude pri pou-
ku materinščine kot njihovi vrstniki v obeh skandinavskih državah; d) slovenski dijaki v
201
