Page 195 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 195
Kot opozarjajo strokovnjaki, je le ustrezno usposobljen strokovni delavec oz. sveto-
valec, ki pozna temeljne značilnosti učenja odraslih in njihove posebnosti pri učenju, ki
obvlada spretnosti svetovalnega dela in postopke za izdelavo različnih osebnih izobraže-
valnih načrtov, njihovo spremljanje in evalvacijo, možnosti za izpeljavo izobraževanja v
različnih organizacijskih oblikah itn., lahko v vsestransko pomoč udeležencu pri pripravi
in izvedbi njegovega osebnega izobraževalnega načrta. Strokovna usposobljenost organi-
zatorja izobraževanja je zelo pomembna, saj je ta nekakšen svetovalec udeležencu. Pomaga
mu pri načrtovanju ciljev, prav tako pa mu mora biti tudi za oporo in pomoč med samim
doseganjem ciljev. Strokovna usposobljenost se vidi predvsem takrat, kadar udeležencu ne
gre vse po načrtih in mu je potrebno pomagati in spremeniti cilje.
Dobra polovica organizatorjev izobraževanja v naši anketi je mnenja, da so ustrezno
strokovno podkovani za pripravo, izvedbo in spremljanje osebnega izobraževalnega načr-
ta udeležencev. Glede na relativno velik delež tistih, ki se do tega vprašanja niso opredelili,
predpostavljamo, da imajo pomanjkljiva znanja in informacije o pomenu in uporabnosti
osebnega izobraževalnega načrta in bi potrebovali dodatno izobraževanje in usposablja-
nje na tem področju.
Osebni izobraževalni načrt bi bil veliko bolj motivacijsko sestavljen, če bi organizatorji
izobraževanja imeli dovolj časa, da bi se lahko posvetili samo enemu udeležencu in z njim
naredili kvaliteten načrt. Tako bi z udeležencem lahko naredila načrt, kako do cilja s čim
več motivacije. Udeleženec bi bil veliko bolj motiviran za izobraževanje, če bi videl dejan-
sko uporabnost svojega izobraževalnega načrta.
Po mnenju organizatorjev izobraževanja bi osebni izobraževalni načrt lahko postal
motivacijsko sredstvo, če bi na njihovih izobraževalnih institucijah povečali število za-
poslenega osebja ter ga ustrezno strokovno usposobili za pripravo in spremljanje osebnih
izobraževalnih načrtov vseh udeležencev izobraževanja. Prav tako pa bi bilo potrebno
udeležence izobraževanja podrobno seznaniti z namenom in uporabnostjo osebnega izo-
braževalnega načrta. Morda bi tako zmanjšali delež tistih udeležencev, ki v osebnem izo-
braževalnem načrtu ne vidijo posebnega smisla. Rednejše spremljanje osebnega izobraže-
valnega načrta bi lahko bila dodatna spodbuda za udeležence. Vendar je pri tem potrebno
upoštevati, da samo dobra priprava osebnega izobraževalnega načrta ni zadosten pogoj za
uspešno motivacijo. Posamezni komentarji v vprašalniku nakazujejo, da bi večja poveza-
nost strokovnih institucij s področja izobraževanja odraslih, nova sistemizacija delovnih
mest, usposabljanje kadrov, zagotavljanje več sredstev in zmanjšanje administrativnih del
verjetno prav tako pripomogli, da bi osebni izobraževalni načrt postal ustrezno motiva-
cijsko sredstvo.
195
valec, ki pozna temeljne značilnosti učenja odraslih in njihove posebnosti pri učenju, ki
obvlada spretnosti svetovalnega dela in postopke za izdelavo različnih osebnih izobraže-
valnih načrtov, njihovo spremljanje in evalvacijo, možnosti za izpeljavo izobraževanja v
različnih organizacijskih oblikah itn., lahko v vsestransko pomoč udeležencu pri pripravi
in izvedbi njegovega osebnega izobraževalnega načrta. Strokovna usposobljenost organi-
zatorja izobraževanja je zelo pomembna, saj je ta nekakšen svetovalec udeležencu. Pomaga
mu pri načrtovanju ciljev, prav tako pa mu mora biti tudi za oporo in pomoč med samim
doseganjem ciljev. Strokovna usposobljenost se vidi predvsem takrat, kadar udeležencu ne
gre vse po načrtih in mu je potrebno pomagati in spremeniti cilje.
Dobra polovica organizatorjev izobraževanja v naši anketi je mnenja, da so ustrezno
strokovno podkovani za pripravo, izvedbo in spremljanje osebnega izobraževalnega načr-
ta udeležencev. Glede na relativno velik delež tistih, ki se do tega vprašanja niso opredelili,
predpostavljamo, da imajo pomanjkljiva znanja in informacije o pomenu in uporabnosti
osebnega izobraževalnega načrta in bi potrebovali dodatno izobraževanje in usposablja-
nje na tem področju.
Osebni izobraževalni načrt bi bil veliko bolj motivacijsko sestavljen, če bi organizatorji
izobraževanja imeli dovolj časa, da bi se lahko posvetili samo enemu udeležencu in z njim
naredili kvaliteten načrt. Tako bi z udeležencem lahko naredila načrt, kako do cilja s čim
več motivacije. Udeleženec bi bil veliko bolj motiviran za izobraževanje, če bi videl dejan-
sko uporabnost svojega izobraževalnega načrta.
Po mnenju organizatorjev izobraževanja bi osebni izobraževalni načrt lahko postal
motivacijsko sredstvo, če bi na njihovih izobraževalnih institucijah povečali število za-
poslenega osebja ter ga ustrezno strokovno usposobili za pripravo in spremljanje osebnih
izobraževalnih načrtov vseh udeležencev izobraževanja. Prav tako pa bi bilo potrebno
udeležence izobraževanja podrobno seznaniti z namenom in uporabnostjo osebnega izo-
braževalnega načrta. Morda bi tako zmanjšali delež tistih udeležencev, ki v osebnem izo-
braževalnem načrtu ne vidijo posebnega smisla. Rednejše spremljanje osebnega izobraže-
valnega načrta bi lahko bila dodatna spodbuda za udeležence. Vendar je pri tem potrebno
upoštevati, da samo dobra priprava osebnega izobraževalnega načrta ni zadosten pogoj za
uspešno motivacijo. Posamezni komentarji v vprašalniku nakazujejo, da bi večja poveza-
nost strokovnih institucij s področja izobraževanja odraslih, nova sistemizacija delovnih
mest, usposabljanje kadrov, zagotavljanje več sredstev in zmanjšanje administrativnih del
verjetno prav tako pripomogli, da bi osebni izobraževalni načrt postal ustrezno motiva-
cijsko sredstvo.
195
