Page 192 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 192
gram, je za takšne udeležence potrebno pripraviti nov osebni izobraževalni načrt. Sicer
pa imajo udeleženci izobraževanja možnost prilagojenega opravljanja obveznosti, kar po-
meni, da nekateri hitreje opravijo izpite, kot je predvideno v njihovem osebnem izobraže-
valnem načrtu, tistim, ki jim je tempo prehiter, pa dovoljujejo opravljanje obveznosti po-
časnejše, kot je bilo prvotno načrtovano.
Analiza odgovorov organizatorjev izobraževanja je pokazala, da se uresničevanje spre-
jetega izvedbenega načrta za učno skupino in uresničevanje osebnih izobraževalnih načr-
tov v večji meri spremlja preko evalvacijskih pogovorov z udeleženci in učitelji. Če se pri
evalvacijskem pogovoru pokažejo težave pri uresničevanju načrta, se ustrezne spremembe
osebnih izobraževalnih načrtov pripravijo med letom. Koliko oz. ali se izvedbeni načrt za
učno skupino prilagaja med letom (npr. dodatne aktivnosti v smislu pomoči), iz analize
vprašalnikov ni razvidno. Primerjava odgovorov udeležencev pokaže, da večina ne ve veli-
ko o prilagajanju, medtem ko vsi, ki imajo svoj osebni izobraževalni načrt, izjavlja, da se ta
načrt med njihovim izobraževanjem ni spreminjal.
Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da pri uvodnem razgovoru niko-
li ne sodelujejo učitelji. Informiranost učiteljev o vlogi in pomenu osebnega izobraževal-
nega načrta je večinoma skromna. To pa pomeni, da učitelj težko pripomore k uresničeva-
nju osebnega izobraževalnega načrta, če ga sploh ne pozna in ni seznanjen s posebnostmi
in potrebami udeležencev. Približno polovica organizatorjev se v okviru evalvacijskega po-
govora enkrat ali dvakrat na leto posvetuje z učitelji o ustreznosti osebnega izobraževal-
nega načrta za posameznega udeleženca izobraževanja. To pomeni, da le polovica učite-
ljev upošteva navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja,
ki opredeljujejo vsebino in način priprave osebnega izobraževalnega načrta. Ta podatek
ni spodbuden, saj so učitelji nosilci izobraževalnih vsebin po predmetih in so v neposre-
dnem kontaktu z udeleženci. Ali je vzrok v pomanjkanju kadra ali pa so problemi drugje,
je težko odgovoriti. Vsekakor bi bilo potrebno na tem področju storiti več, saj strokovnja-
ki opozarjajo na pomembno vlogo učitelja, ki naj bi pomagal pripraviti osebni izobraže-
valni načrt (za predmet, katerega nosilec je), pomagal odraslemu pri spremljanju njegovega
izobraževanja glede na oblikovani osebni izobraževalni načrt in pri končnem vrednote-
nju, kaj je pri posameznem predmetu dosegel. In ne nazadnje je osebni izobraževalni na-
črt za učitelja lahko tudi pripomoček za lažje načrtovanje dela v skupinah ter vrednotenje
lastnega dela. Na vprašanje, ali se z učitelji posvetujejo in pogovarjajo o uresničevanju svo-
jega osebnega izobraževalnega načrta, so vsi odrasli udeleženci poklicnega in strokovnega
izobraževanja odgovorili negativno. Po mnenju mnogih intervjuvancev je večina učiteljev
192
pa imajo udeleženci izobraževanja možnost prilagojenega opravljanja obveznosti, kar po-
meni, da nekateri hitreje opravijo izpite, kot je predvideno v njihovem osebnem izobraže-
valnem načrtu, tistim, ki jim je tempo prehiter, pa dovoljujejo opravljanje obveznosti po-
časnejše, kot je bilo prvotno načrtovano.
Analiza odgovorov organizatorjev izobraževanja je pokazala, da se uresničevanje spre-
jetega izvedbenega načrta za učno skupino in uresničevanje osebnih izobraževalnih načr-
tov v večji meri spremlja preko evalvacijskih pogovorov z udeleženci in učitelji. Če se pri
evalvacijskem pogovoru pokažejo težave pri uresničevanju načrta, se ustrezne spremembe
osebnih izobraževalnih načrtov pripravijo med letom. Koliko oz. ali se izvedbeni načrt za
učno skupino prilagaja med letom (npr. dodatne aktivnosti v smislu pomoči), iz analize
vprašalnikov ni razvidno. Primerjava odgovorov udeležencev pokaže, da večina ne ve veli-
ko o prilagajanju, medtem ko vsi, ki imajo svoj osebni izobraževalni načrt, izjavlja, da se ta
načrt med njihovim izobraževanjem ni spreminjal.
Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da pri uvodnem razgovoru niko-
li ne sodelujejo učitelji. Informiranost učiteljev o vlogi in pomenu osebnega izobraževal-
nega načrta je večinoma skromna. To pa pomeni, da učitelj težko pripomore k uresničeva-
nju osebnega izobraževalnega načrta, če ga sploh ne pozna in ni seznanjen s posebnostmi
in potrebami udeležencev. Približno polovica organizatorjev se v okviru evalvacijskega po-
govora enkrat ali dvakrat na leto posvetuje z učitelji o ustreznosti osebnega izobraževal-
nega načrta za posameznega udeleženca izobraževanja. To pomeni, da le polovica učite-
ljev upošteva navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja,
ki opredeljujejo vsebino in način priprave osebnega izobraževalnega načrta. Ta podatek
ni spodbuden, saj so učitelji nosilci izobraževalnih vsebin po predmetih in so v neposre-
dnem kontaktu z udeleženci. Ali je vzrok v pomanjkanju kadra ali pa so problemi drugje,
je težko odgovoriti. Vsekakor bi bilo potrebno na tem področju storiti več, saj strokovnja-
ki opozarjajo na pomembno vlogo učitelja, ki naj bi pomagal pripraviti osebni izobraže-
valni načrt (za predmet, katerega nosilec je), pomagal odraslemu pri spremljanju njegovega
izobraževanja glede na oblikovani osebni izobraževalni načrt in pri končnem vrednote-
nju, kaj je pri posameznem predmetu dosegel. In ne nazadnje je osebni izobraževalni na-
črt za učitelja lahko tudi pripomoček za lažje načrtovanje dela v skupinah ter vrednotenje
lastnega dela. Na vprašanje, ali se z učitelji posvetujejo in pogovarjajo o uresničevanju svo-
jega osebnega izobraževalnega načrta, so vsi odrasli udeleženci poklicnega in strokovnega
izobraževanja odgovorili negativno. Po mnenju mnogih intervjuvancev je večina učiteljev
192
