Page 188 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 188
»Smiselna je priprava OIN za resne udeležence izobraževanja.«
»Izobraževanje izvajamo po individualnem modelu, brez predavanj, z
organiziranimi konzultacijami in govorilnimi urami. Ustrezna organizacija
opravljanja izpitov je zato za posameznika ključnega pomena. Nekateri so tukaj
zelo uspešni, drugi se ne znajdejo – za te je priprava OIN še posebej pomembna in
smiselna.«
»Čeprav je zaradi mnogih administrativnih obveznosti vedno problem s časom, je
izdelava OIN do neke mere smiselna in obvezuje tako organizatorja kot udeleženca
izobraževanja odraslih k izpolnjevanju in korigiranju načrtovanega«.
Da pa pri pripravi OIN ni vse tako, kot bi moralo biti, pa nakazujejo tudi odgovo-
ri skoraj tretjine (29 %) anketiranih organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih, ki meni-
jo, da priprava OIN v danih pogojih ni smiselna. Taka stališča potrjujejo nekatere izjave:
»Delovni pogoji za pripravo OIN niso ustrezni, z vidika udeleženca in same kvali-
tete izobraževanja pa je priprava OIN smiselna in potrebna.«
»… v praksi se ga skoraj ne upošteva. Kdo se pa lahko ukvarja z vsemi željami udele-
žencev? Podobno je pri odprtem kurikulu in izbirnih predmetih. Ta ni odprt in tudi
predmeti niso izbirni. Je postalo enako, kot je bilo nekoč – fiksni predmetnik. To de-
lamo zato, da smo enotni in da imamo vsaj manj težav s priznavanjem ocen drugih
izobraževalnih ustanov.«
Eden izmed OIN nenaklonjenih anketirancev torej meni, da se OIN v praksi ne upo-
rablja, saj je nemogoče upoštevati želje vseh udeležencev; dodaja, da je predmetnik dokaj
nespremenljiv, kar institucijam onemogoča, da udeležencem priznavajo na drugih institu-
cijah že opravljene obveznosti.
Predlogi organizatorjev izobraževanja glede osebnih izobraževalnih načrtov
Organizatorje/vodje izobraževanja odraslih, ki so odgovarjali na anketni vprašalnik,
smo ob koncu anketiranja prosili, da predstavijo tudi svoje poglede na uresničevanje OIN,
o katerih jih nismo vprašali. Do priprave OIN so bili kar kritični; opozarjali so na zahtev-
ne pogoje dela ob zmanjševanju financiranja in pomanjkanju kadra, zlasti pa na zahteve,
ki izhajajo iz zakonodaje, pa v praksi v danih razmerah niso uresničljive tako, da bi to pri-
spevalo h kakovostnemu delu. Dali so naslednje izjave:
»Pri pripravljanju pravilnikov za področje izobraževanja odraslih je potrebno
upoštevati razmere na tem področju – predvsem kadrovsko zasedbo in stopnjo izo-
188
»Izobraževanje izvajamo po individualnem modelu, brez predavanj, z
organiziranimi konzultacijami in govorilnimi urami. Ustrezna organizacija
opravljanja izpitov je zato za posameznika ključnega pomena. Nekateri so tukaj
zelo uspešni, drugi se ne znajdejo – za te je priprava OIN še posebej pomembna in
smiselna.«
»Čeprav je zaradi mnogih administrativnih obveznosti vedno problem s časom, je
izdelava OIN do neke mere smiselna in obvezuje tako organizatorja kot udeleženca
izobraževanja odraslih k izpolnjevanju in korigiranju načrtovanega«.
Da pa pri pripravi OIN ni vse tako, kot bi moralo biti, pa nakazujejo tudi odgovo-
ri skoraj tretjine (29 %) anketiranih organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih, ki meni-
jo, da priprava OIN v danih pogojih ni smiselna. Taka stališča potrjujejo nekatere izjave:
»Delovni pogoji za pripravo OIN niso ustrezni, z vidika udeleženca in same kvali-
tete izobraževanja pa je priprava OIN smiselna in potrebna.«
»… v praksi se ga skoraj ne upošteva. Kdo se pa lahko ukvarja z vsemi željami udele-
žencev? Podobno je pri odprtem kurikulu in izbirnih predmetih. Ta ni odprt in tudi
predmeti niso izbirni. Je postalo enako, kot je bilo nekoč – fiksni predmetnik. To de-
lamo zato, da smo enotni in da imamo vsaj manj težav s priznavanjem ocen drugih
izobraževalnih ustanov.«
Eden izmed OIN nenaklonjenih anketirancev torej meni, da se OIN v praksi ne upo-
rablja, saj je nemogoče upoštevati želje vseh udeležencev; dodaja, da je predmetnik dokaj
nespremenljiv, kar institucijam onemogoča, da udeležencem priznavajo na drugih institu-
cijah že opravljene obveznosti.
Predlogi organizatorjev izobraževanja glede osebnih izobraževalnih načrtov
Organizatorje/vodje izobraževanja odraslih, ki so odgovarjali na anketni vprašalnik,
smo ob koncu anketiranja prosili, da predstavijo tudi svoje poglede na uresničevanje OIN,
o katerih jih nismo vprašali. Do priprave OIN so bili kar kritični; opozarjali so na zahtev-
ne pogoje dela ob zmanjševanju financiranja in pomanjkanju kadra, zlasti pa na zahteve,
ki izhajajo iz zakonodaje, pa v praksi v danih razmerah niso uresničljive tako, da bi to pri-
spevalo h kakovostnemu delu. Dali so naslednje izjave:
»Pri pripravljanju pravilnikov za področje izobraževanja odraslih je potrebno
upoštevati razmere na tem področju – predvsem kadrovsko zasedbo in stopnjo izo-
188
