Page 189 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 189
brazbe. S postavljanjem nemogočih zahtev se samo spravlja zaposlene v stisko, dose-
že se pa nič!!! Da se naloži 300 ur dodatnega dela na leto (priprava načrta za vsakega
udeleženca in spremljanje – vpisanih imamo 300 udeležencev) brez analize, kdo bo
to delal in kako?? Treba je omogočiti pogoje, da se bo to lahko izvajalo! Omogočiti je
potrebno sistemizacijo novih delovnih mest, zagotoviti sredstva in usposobiti kadre.«
»Preveč tega je za povedati. Na kratko: zakonodaja ne upošteva specifik
izobraževanja odraslih, vse se poskuša vkalupiti v šolski sistem, ogromno
birokracije, imenovanj svetovalcev, vodij področij itd. ... vse pa tako ali tako opra-
vlja isti človek.«
»Če že mora obstajati OIN, bi bilo v redu, da obstaja fiksni obrazec za posamezni
program in da ga potem, če že moramo, izpolnimo. Sedaj si pač vsaka ustanova po
svoje nekaj sestavi, da ga vsaj ima. Tako kot so prišle ocene nazaj, pravila ocenjeva-
nja, napredovanje v višji letnik ... bo mogoče kdo spravil OIN na največ 3 strani in
bo vsem zadovoljeno.«
»Strokovne inštitucije, ki se ukvarjajo z navodili o izobraževanju odraslih, niso
povezane med seboj. Tako se določene aktivnosti ponavljajo…«
»OIN je koristen in potreben le za udeležence, ki ga potrebujejo in jim bo koristil pri
njihovemu izobraževanju.«
V ponazoritev navajamo še nekaj odgovorov organizatorjev/vodij izobraževanja odra-
slih, ki vsebujejo tudi že konkretne predloge za izboljšanje stanja:
»Veliko preobširna dokumentacija, ki naj bi jo bilo potrebno izpolniti ob pripravi
OIN – to ocenjujem kot nekoristno in nesmiselno ob pomanjkanju kadra. V vsakem
primeru je na področju izobraževanja odraslih veliko preveč birokracije – če bi žele-
li imeti urejeno dokumentacijo, bi se lahko ukvarjali samo še s tem. Kaj pa delo z lju-
dmi?? Popolnoma neživljenjsko. Predlagam poenostavitev postopkov in dokumenta-
cije in enotno dokumentacijo za celo Slovenijo (enostavno) – en model za skupinsko
izobraževanje in en model za individualne vključitve!«
»Mislim, da je potrebno pripraviti osebni izobraževalni načrt le za udeležence, ki
se resnično nameravajo izobraževati in ne za vse vpisane udeležence. Tu mislim
predvsem na tiste, ki se vpisujejo le zaradi statusa. Težava je v tem, da je zelo težko
priti v ponovni stik s kandidati, ki jih zanima le status. Druga težava pa je v reali-
zaciji tega. Po mojih izkušnjah gre za pripravo enega osebnega izobraževalnega na-
črta od 45 do 60 minut, če je udeležencev 300, je to ogromno časa, ki ga je v praksi
189
že se pa nič!!! Da se naloži 300 ur dodatnega dela na leto (priprava načrta za vsakega
udeleženca in spremljanje – vpisanih imamo 300 udeležencev) brez analize, kdo bo
to delal in kako?? Treba je omogočiti pogoje, da se bo to lahko izvajalo! Omogočiti je
potrebno sistemizacijo novih delovnih mest, zagotoviti sredstva in usposobiti kadre.«
»Preveč tega je za povedati. Na kratko: zakonodaja ne upošteva specifik
izobraževanja odraslih, vse se poskuša vkalupiti v šolski sistem, ogromno
birokracije, imenovanj svetovalcev, vodij področij itd. ... vse pa tako ali tako opra-
vlja isti človek.«
»Če že mora obstajati OIN, bi bilo v redu, da obstaja fiksni obrazec za posamezni
program in da ga potem, če že moramo, izpolnimo. Sedaj si pač vsaka ustanova po
svoje nekaj sestavi, da ga vsaj ima. Tako kot so prišle ocene nazaj, pravila ocenjeva-
nja, napredovanje v višji letnik ... bo mogoče kdo spravil OIN na največ 3 strani in
bo vsem zadovoljeno.«
»Strokovne inštitucije, ki se ukvarjajo z navodili o izobraževanju odraslih, niso
povezane med seboj. Tako se določene aktivnosti ponavljajo…«
»OIN je koristen in potreben le za udeležence, ki ga potrebujejo in jim bo koristil pri
njihovemu izobraževanju.«
V ponazoritev navajamo še nekaj odgovorov organizatorjev/vodij izobraževanja odra-
slih, ki vsebujejo tudi že konkretne predloge za izboljšanje stanja:
»Veliko preobširna dokumentacija, ki naj bi jo bilo potrebno izpolniti ob pripravi
OIN – to ocenjujem kot nekoristno in nesmiselno ob pomanjkanju kadra. V vsakem
primeru je na področju izobraževanja odraslih veliko preveč birokracije – če bi žele-
li imeti urejeno dokumentacijo, bi se lahko ukvarjali samo še s tem. Kaj pa delo z lju-
dmi?? Popolnoma neživljenjsko. Predlagam poenostavitev postopkov in dokumenta-
cije in enotno dokumentacijo za celo Slovenijo (enostavno) – en model za skupinsko
izobraževanje in en model za individualne vključitve!«
»Mislim, da je potrebno pripraviti osebni izobraževalni načrt le za udeležence, ki
se resnično nameravajo izobraževati in ne za vse vpisane udeležence. Tu mislim
predvsem na tiste, ki se vpisujejo le zaradi statusa. Težava je v tem, da je zelo težko
priti v ponovni stik s kandidati, ki jih zanima le status. Druga težava pa je v reali-
zaciji tega. Po mojih izkušnjah gre za pripravo enega osebnega izobraževalnega na-
črta od 45 do 60 minut, če je udeležencev 300, je to ogromno časa, ki ga je v praksi
189
