Page 187 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 187
»Pripravim ga /OIN, op. avtorjev/ sama na osnovi uvodnega razgovora z udeležen-
cem; v času vpisa je to veliko breme, saj je treba pravočasno uskladiti urnik (s profe-
sorji, drugimi skupinami na isti šoli, časovnim planom, izvedbenim predmetnikom,
letnim delovnim načrtom ...).«
»Jaz pripravim predloge OIN-a in opravim tudi razgovor z udeleženci.«
Predvidevamo, da je preobremenjenost zaposlenih zlasti posledica stalnega pomanj-
kanja kadrov na področju izobraževanja odraslih, posledica pa je neustrezna organizacija
dela. Organizatorji/vodje izobraževanja odraslih navajajo tudi, da udeleženci izobraževa-
nja OIN ne jemljejo resno; organizatorji izobraževanja zato procesu priprave OIN posve-
tijo premalo energije in pozornosti, ga ne uporabljajo kot inštrument za samopreverjanje
uspešnosti udeležencev skozi šolsko leto in OIN razumejo zlasti kot zakonsko zahtevo.
Eden od anketiranih organizatorjev izobraževanja odraslih je izpostavil, da lahko kva-
liteten OIN z udeležencem pripravi le oseba, ki dobro pozna udeleženca in sistem, ocenju-
je pa, da je takih – vsaj v njihovi organizaciji za izobraževanje odraslih –, premalo. Anketi-
ranci sicer navajajo, da pri sestavi OIN največkrat sodeluje organizator izobraževanja (tako
je odgovorilo 94 % vprašanih), nekateri pa k pripravi vključijo tudi svetovalca (25 %). Ta po-
datek govori o tem, da so drugi zaposleni, ki na izvajalski organizaciji udeležencem lahko
pomagajo pri uresničevanju zastavljenih ciljev (npr. učitelji), malo vpeti v pripravo OIN.
Organizatorje/vodje izobraževanja odraslih smo tudi vprašali, ali menijo, da so dovolj
dobro strokovno podkovani za pripravo, izvedbo in spremljanje osebnega izobraževalne-
ga načrta udeležencev. Več kot polovica (59 %) jih meni, da so ustrezno usposobljeni, sko-
raj četrtina pa jih ne ve, kako bi se odločili.
V nadaljevanju smo organizatorje/vodje izobraževanja odraslih tudi vprašali, ali je v
pogojih, v katerih delajo, po njihovem mnenju priprava OIN smiselna. Več kot polovica
(53 %) anketirancev meni, da je priprava OIN smiselna, odgovori pa kažejo, da predvsem
zaradi spremljanja izobraževalne poti in za načrtovanje izobraževanja ter zaradi izboljša-
nja kakovosti izobraževanja, kar še zlasti velja za izobraževanje po individualnem modelu.
Pomanjkanje časa in preobsežna administrativna dela pa lahko zasenčijo smiselnost pri-
prave OIN-a. V ilustracijo navajamo nekaj razlogov, ki jih izpostavljajo anketirani organi-
zatorji izobraževanja:
»Smiselna je zaradi neuspešnih udeležencev, ki več let poskušajo z izobraževanjem
– velik problem je vpis zaradi pridobitve statusa za študentsko delo. Ko se po letu ali
dveh vrnejo, pride osebni načrt prav za lažje načrtovanje nadaljnjega izobraževan
ja.«
187
cem; v času vpisa je to veliko breme, saj je treba pravočasno uskladiti urnik (s profe-
sorji, drugimi skupinami na isti šoli, časovnim planom, izvedbenim predmetnikom,
letnim delovnim načrtom ...).«
»Jaz pripravim predloge OIN-a in opravim tudi razgovor z udeleženci.«
Predvidevamo, da je preobremenjenost zaposlenih zlasti posledica stalnega pomanj-
kanja kadrov na področju izobraževanja odraslih, posledica pa je neustrezna organizacija
dela. Organizatorji/vodje izobraževanja odraslih navajajo tudi, da udeleženci izobraževa-
nja OIN ne jemljejo resno; organizatorji izobraževanja zato procesu priprave OIN posve-
tijo premalo energije in pozornosti, ga ne uporabljajo kot inštrument za samopreverjanje
uspešnosti udeležencev skozi šolsko leto in OIN razumejo zlasti kot zakonsko zahtevo.
Eden od anketiranih organizatorjev izobraževanja odraslih je izpostavil, da lahko kva-
liteten OIN z udeležencem pripravi le oseba, ki dobro pozna udeleženca in sistem, ocenju-
je pa, da je takih – vsaj v njihovi organizaciji za izobraževanje odraslih –, premalo. Anketi-
ranci sicer navajajo, da pri sestavi OIN največkrat sodeluje organizator izobraževanja (tako
je odgovorilo 94 % vprašanih), nekateri pa k pripravi vključijo tudi svetovalca (25 %). Ta po-
datek govori o tem, da so drugi zaposleni, ki na izvajalski organizaciji udeležencem lahko
pomagajo pri uresničevanju zastavljenih ciljev (npr. učitelji), malo vpeti v pripravo OIN.
Organizatorje/vodje izobraževanja odraslih smo tudi vprašali, ali menijo, da so dovolj
dobro strokovno podkovani za pripravo, izvedbo in spremljanje osebnega izobraževalne-
ga načrta udeležencev. Več kot polovica (59 %) jih meni, da so ustrezno usposobljeni, sko-
raj četrtina pa jih ne ve, kako bi se odločili.
V nadaljevanju smo organizatorje/vodje izobraževanja odraslih tudi vprašali, ali je v
pogojih, v katerih delajo, po njihovem mnenju priprava OIN smiselna. Več kot polovica
(53 %) anketirancev meni, da je priprava OIN smiselna, odgovori pa kažejo, da predvsem
zaradi spremljanja izobraževalne poti in za načrtovanje izobraževanja ter zaradi izboljša-
nja kakovosti izobraževanja, kar še zlasti velja za izobraževanje po individualnem modelu.
Pomanjkanje časa in preobsežna administrativna dela pa lahko zasenčijo smiselnost pri-
prave OIN-a. V ilustracijo navajamo nekaj razlogov, ki jih izpostavljajo anketirani organi-
zatorji izobraževanja:
»Smiselna je zaradi neuspešnih udeležencev, ki več let poskušajo z izobraževanjem
– velik problem je vpis zaradi pridobitve statusa za študentsko delo. Ko se po letu ali
dveh vrnejo, pride osebni načrt prav za lažje načrtovanje nadaljnjega izobraževan
ja.«
187
