Page 172 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 172
»Poskušamo ga pripraviti skupaj z udeležencem, saj ga le-ta mora podpisati.«
Nekateri organizatorji/vodje izobraževanja odraslih navajajo, da predloge pripravijo
predhodno, nato pa jih ob sodelovanju udeleženca po potrebi popravijo in dopolnijo. Ne-
kateri navajajo, da se trudijo čim bolj upoštevati odraslega udeleženca izobraževanja, kajti
udeleženec na koncu dogovor tudi podpiše in s tem potrdi, da se z njim strinja. Anketira-
ni organizatorji izobraževanja odraslih to pojasnijo takole:
»Predlogo pripravi organizator. Z vsakim udeležencem glede na pripravljen OIN
predebatiramo in vnesemo popravke in želje udeležencev.«
»Večino načrta pripravljam sam. Udeleženec sodeluje s predložitvijo doku-
mentacije za formalno in neformalno priznavanje vsebin (čeprav neformalno
pridobljenega znanja zaradi nedorečenosti v zvezi z ocenjevanjem praktično
ne moremo priznati, če ni ocene), s svojo vizijo izobraževanja, s podatki in
mnenji, koliko je lahko obremenjen itd.«
Po navedbah organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih OIN občasno pripravljajo
tudi kombinirano, torej skupinsko in individualno, pač glede na potrebe udeležencev. Le
eden od anketiranih organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih je eksplicitno navedel, da
udeleženca izobraževanja pozovejo, da pove kaj več o sebi, svojem socialnem okolju, o mo-
žnostih za učenje in izobraževanje, o svoji finančni situaciji in pričakovanjih, o ovirah, ki
jih doživlja. Prav ta vprašanja pa so pomembna, če naj bi OIN predstavljal orodje za po-
moč udeležencu izobraževanja. Ugotovimo lahko, da OIN tako izgublja nekatere od po-
membnih motivacijskih funkcij, ki bi se s tem vzpostavile.
Tudi odrasle udeležence poklicnega in strokovnega izobraževanja smo vprašali, koli-
ko in kako so sodelovali pri pripravi OIN in kakšna je bila konkretno njihova vloga v tem
procesu. Zanimalo nas je, kako so doživljali proces priprave OIN – torej ali kot nekaj za
njih koristnega in uporabnega ali bolj kot obveznost, ki jo vsiljuje izobraževalna institu-
cija.
Približno tretjina odraslih udeležencev (20) navaja, da so dejavno sodelovali pri pri-
pravi OIN, kar pomeni, da so imeli vpliv na cilje, zastavljene v OIN, in da so se pri pri-
pravi OIN upoštevale njihove želje in pričakovanja. Prav toliko (21) intervjuvancev nava-
ja, da OIN sicer imajo, vendar pa so ga organizatorji pripravili že vnaprej, brez njihovega
sodelovanja, nadaljnja tretjina intervjuvancev pa pravi, da OIN nimajo oz. ga ne pozna-
jo. Iz tega lahko sklepamo, da mnogi odrasli udeleženci izobraževanja (skoraj dve tretji-
ni) pri pripravi OIN niso dejavno sodelovali, zato OIN tudi niso razumeli kot možnost za
172
Nekateri organizatorji/vodje izobraževanja odraslih navajajo, da predloge pripravijo
predhodno, nato pa jih ob sodelovanju udeleženca po potrebi popravijo in dopolnijo. Ne-
kateri navajajo, da se trudijo čim bolj upoštevati odraslega udeleženca izobraževanja, kajti
udeleženec na koncu dogovor tudi podpiše in s tem potrdi, da se z njim strinja. Anketira-
ni organizatorji izobraževanja odraslih to pojasnijo takole:
»Predlogo pripravi organizator. Z vsakim udeležencem glede na pripravljen OIN
predebatiramo in vnesemo popravke in želje udeležencev.«
»Večino načrta pripravljam sam. Udeleženec sodeluje s predložitvijo doku-
mentacije za formalno in neformalno priznavanje vsebin (čeprav neformalno
pridobljenega znanja zaradi nedorečenosti v zvezi z ocenjevanjem praktično
ne moremo priznati, če ni ocene), s svojo vizijo izobraževanja, s podatki in
mnenji, koliko je lahko obremenjen itd.«
Po navedbah organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih OIN občasno pripravljajo
tudi kombinirano, torej skupinsko in individualno, pač glede na potrebe udeležencev. Le
eden od anketiranih organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih je eksplicitno navedel, da
udeleženca izobraževanja pozovejo, da pove kaj več o sebi, svojem socialnem okolju, o mo-
žnostih za učenje in izobraževanje, o svoji finančni situaciji in pričakovanjih, o ovirah, ki
jih doživlja. Prav ta vprašanja pa so pomembna, če naj bi OIN predstavljal orodje za po-
moč udeležencu izobraževanja. Ugotovimo lahko, da OIN tako izgublja nekatere od po-
membnih motivacijskih funkcij, ki bi se s tem vzpostavile.
Tudi odrasle udeležence poklicnega in strokovnega izobraževanja smo vprašali, koli-
ko in kako so sodelovali pri pripravi OIN in kakšna je bila konkretno njihova vloga v tem
procesu. Zanimalo nas je, kako so doživljali proces priprave OIN – torej ali kot nekaj za
njih koristnega in uporabnega ali bolj kot obveznost, ki jo vsiljuje izobraževalna institu-
cija.
Približno tretjina odraslih udeležencev (20) navaja, da so dejavno sodelovali pri pri-
pravi OIN, kar pomeni, da so imeli vpliv na cilje, zastavljene v OIN, in da so se pri pri-
pravi OIN upoštevale njihove želje in pričakovanja. Prav toliko (21) intervjuvancev nava-
ja, da OIN sicer imajo, vendar pa so ga organizatorji pripravili že vnaprej, brez njihovega
sodelovanja, nadaljnja tretjina intervjuvancev pa pravi, da OIN nimajo oz. ga ne pozna-
jo. Iz tega lahko sklepamo, da mnogi odrasli udeleženci izobraževanja (skoraj dve tretji-
ni) pri pripravi OIN niso dejavno sodelovali, zato OIN tudi niso razumeli kot možnost za
172
