Page 167 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 167
aževanja odraslih nasploh, še zlasti pa pri pripravi OIN, ki zahteva veliko časa in indi-
vidualno delo z odraslimi.
Vse anketirane organizacije za izobraževanje odraslih so na vprašanje, ali pripravlja-
jo OIN za udeležence izrednega izobraževanja, odgovorile pozitivno. Odgovori intervju-
vanih udeležencev na enako vprašanje se razlikujejo; od 62 udeležencev je 42 potrdilo, da
imajo svoj OIN, 18 jih je odgovorilo, da ga nimajo, 2 pa sta izjavila, da imajo na njihovi iz-
obraževalni instituciji vsi skupinski OIN, ki je zelo splošen, brez ciljev in prilagoditev po-
sameznikom. Kot kažejo odgovori udeležencev, na šestih izobraževalnih organizacijah, ki
so bile vključene v raziskavo, ne pripravljajo OIN za odrasle udeležence, kar pa ni zanesljiv
podatek, saj so tudi znotraj posameznih institucij odgovori udeležencev različni – eni tr-
dijo, da imajo OIN, drugi, ki se izobražujejo v isti instituciji pa izjavljajo, da za OIN pr-
vič slišijo.
Zanimalo nas je, kako organizacije pripravljajo OIN. Zakon določa OIN kot pisni do-
kument, ki vsebuje najmanj podatke o formalnih in neformalnih delovnih izkušnjah, za-
ključenem predhodnem formalnem izobraževanju, podatke o znanju, pridobljenem z ne-
formalnim izobraževanjem, podatke o predvidenem načinu in poteku izobraževanja in
načine ter časovne roke za spremljanje uresničevanja osebnega izobraževalnega načrta. Vse
to se običajno pripravi v času uvodnega razgovora, kjer se natančneje opredelijo posame-
znikove želje in pričakovanja ter se presodi, katera znanja, ki jih je udeleženec pridobil v
preteklosti, bi lahko priznali oz. upoštevali.
Navedbe organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih v izbranih organizacijah kažejo,
da v OIN najpogosteje opredelijo dosežke posameznika, ki izhajajo iz predhodnega for-
malnega izobraževanja. Znanje in izobrazba, ki ju posameznik že ima, sta namreč ključna
pri načrtovanju nadaljnjega izobraževanja, kar je del OIN. Večina organizatorjev/vodij iz-
obraževanja odraslih v OIN vključi podatke o formalnih in neformalnih delovnih in dru-
gih izkušnjah (kvalifikacijah) kandidata (88 % jih to naredi vedno ali pogosto), podatke o
zaključenem predhodnem formalnem izobraževanju, vključno z morebitnimi posebnost-
mi (94 % pogosto ali vedno), podatke o predvidenem vsebinskem in časovnem poteku iz-
obraževanja (več kot 90 % anketirancev to naredi pogosto ali vedno), podatke o načinih
in rokih preverjanja znanja (skoraj 90 %), nekoliko manj pogosto pa tudi podatke o zna-
nju, pridobljenem v neformalnem izobraževanju, podatke o poteku in časovnih rokih za
spremljanje uresničevanja osebnega izobraževalnega načrta ter predloge za potek konzul-
tacij in opredelitev, kako se bo udeležencu pomagalo pri dostopu do ustreznih učnih vi-
rov. Le približno četrtina anketiranih organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih nava-
167
vidualno delo z odraslimi.
Vse anketirane organizacije za izobraževanje odraslih so na vprašanje, ali pripravlja-
jo OIN za udeležence izrednega izobraževanja, odgovorile pozitivno. Odgovori intervju-
vanih udeležencev na enako vprašanje se razlikujejo; od 62 udeležencev je 42 potrdilo, da
imajo svoj OIN, 18 jih je odgovorilo, da ga nimajo, 2 pa sta izjavila, da imajo na njihovi iz-
obraževalni instituciji vsi skupinski OIN, ki je zelo splošen, brez ciljev in prilagoditev po-
sameznikom. Kot kažejo odgovori udeležencev, na šestih izobraževalnih organizacijah, ki
so bile vključene v raziskavo, ne pripravljajo OIN za odrasle udeležence, kar pa ni zanesljiv
podatek, saj so tudi znotraj posameznih institucij odgovori udeležencev različni – eni tr-
dijo, da imajo OIN, drugi, ki se izobražujejo v isti instituciji pa izjavljajo, da za OIN pr-
vič slišijo.
Zanimalo nas je, kako organizacije pripravljajo OIN. Zakon določa OIN kot pisni do-
kument, ki vsebuje najmanj podatke o formalnih in neformalnih delovnih izkušnjah, za-
ključenem predhodnem formalnem izobraževanju, podatke o znanju, pridobljenem z ne-
formalnim izobraževanjem, podatke o predvidenem načinu in poteku izobraževanja in
načine ter časovne roke za spremljanje uresničevanja osebnega izobraževalnega načrta. Vse
to se običajno pripravi v času uvodnega razgovora, kjer se natančneje opredelijo posame-
znikove želje in pričakovanja ter se presodi, katera znanja, ki jih je udeleženec pridobil v
preteklosti, bi lahko priznali oz. upoštevali.
Navedbe organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih v izbranih organizacijah kažejo,
da v OIN najpogosteje opredelijo dosežke posameznika, ki izhajajo iz predhodnega for-
malnega izobraževanja. Znanje in izobrazba, ki ju posameznik že ima, sta namreč ključna
pri načrtovanju nadaljnjega izobraževanja, kar je del OIN. Večina organizatorjev/vodij iz-
obraževanja odraslih v OIN vključi podatke o formalnih in neformalnih delovnih in dru-
gih izkušnjah (kvalifikacijah) kandidata (88 % jih to naredi vedno ali pogosto), podatke o
zaključenem predhodnem formalnem izobraževanju, vključno z morebitnimi posebnost-
mi (94 % pogosto ali vedno), podatke o predvidenem vsebinskem in časovnem poteku iz-
obraževanja (več kot 90 % anketirancev to naredi pogosto ali vedno), podatke o načinih
in rokih preverjanja znanja (skoraj 90 %), nekoliko manj pogosto pa tudi podatke o zna-
nju, pridobljenem v neformalnem izobraževanju, podatke o poteku in časovnih rokih za
spremljanje uresničevanja osebnega izobraževalnega načrta ter predloge za potek konzul-
tacij in opredelitev, kako se bo udeležencu pomagalo pri dostopu do ustreznih učnih vi-
rov. Le približno četrtina anketiranih organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih nava-
167
