Page 163 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 163
alec izobraževanja in udeleženec se zavežeta in podpišeta pogodbo (Uradni list RS, št.
79/06, 13. Člen).
V navodilih o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki
opredeljujejo vsebino in način priprave OIN-a (Uradni list RS, št. 79/06, 14. člen), je do-
ločeno, da naj se za preverjanje uresničevanja OIN uporablja evalvacijski pogovor med
udeležencem in izvajalci izobraževanja, in sicer vsaj enkrat letno. Po potrebi se OIN lah-
ko spremeni.
Za OIN je določena vsebina za skupinski (Uradni list RS, št. 79/06, 12.–14. člen) in
individualni organizacijski model (Uradni list RS, št. 79/06, 15.–18. člen), ki narekuje, ka-
tere podatke (16. člen) in katere postopke za prilagoditev (Uradni list RS, št. 79/06, 15.
člen) naj OIN vsebuje. Prepoznavnost pomena OIN je razvidna tudi iz Navodil o prila-
gajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja (Uradni list RS, št. 8/2008). V
13. členu teh navodil je zapisano, da je OIN dokument, v katerem izobraževalna organiza-
cija poleg »prilagoditev iz izvedbenega načrta za učno skupino opredeli še morebitne po-
sebnosti pri načrtovanju izobraževalne poti za posameznika, ki se razlikujejo od sprejetega
izvedbenega načrta za učno skupino«. Te prilagoditve zajemajo določitev vsebin, časov-
ni potek izobraževanja, priznavanje predhodno pridobljenega znanja in načine preverja-
nja znanja. Osebni izobraževalni načrt stopi v veljavo, ko ga podpišeta udeleženec in izva-
jalec izobraževanja.
Raziskovalni cilji
Cilj raziskave je ugotoviti, kakšna je vloga priprave osebnih izobraževalnih načrtov pri
spodbujanju motivacije odraslih za izobraževanje, in sicer z vidika večje vztrajnosti, po-
glabljanja znanja in postavljanja višjih taksonomskih ciljev znanja. To lahko pomembno
prispeva k večji motiviranosti odraslih udeležencev za učenje, zmanjševanju osipa v izo-
braževanju odraslih, uspešnejšemu in kakovostnejšemu pridobivanju znanja in spretnosti,
boljšemu izhodišču za razvoj poklicne kariere – učinkovitejši izrabi znanj in spretnosti na
posameznem poklicnem področju, za katerega se oseba izobražuje, in spodbujanju vseži-
vljenjskega učenja tudi po zaključku formalnega izobraževanja za pridobitev poklica (Ho-
ule, 1961; Tough, 1979; Boeren, Nicaise in Baert, 2010).
Opis raziskave
Podatki so bili zbrani v okviru evalvacijske raziskave, katere namen je bil ugotoviti, v
kolikšni meri se pri izvajanju strokovnega in poklicnega izobraževanja odraslih upošteva-
jo navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, opredelje-
163
79/06, 13. Člen).
V navodilih o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki
opredeljujejo vsebino in način priprave OIN-a (Uradni list RS, št. 79/06, 14. člen), je do-
ločeno, da naj se za preverjanje uresničevanja OIN uporablja evalvacijski pogovor med
udeležencem in izvajalci izobraževanja, in sicer vsaj enkrat letno. Po potrebi se OIN lah-
ko spremeni.
Za OIN je določena vsebina za skupinski (Uradni list RS, št. 79/06, 12.–14. člen) in
individualni organizacijski model (Uradni list RS, št. 79/06, 15.–18. člen), ki narekuje, ka-
tere podatke (16. člen) in katere postopke za prilagoditev (Uradni list RS, št. 79/06, 15.
člen) naj OIN vsebuje. Prepoznavnost pomena OIN je razvidna tudi iz Navodil o prila-
gajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja (Uradni list RS, št. 8/2008). V
13. členu teh navodil je zapisano, da je OIN dokument, v katerem izobraževalna organiza-
cija poleg »prilagoditev iz izvedbenega načrta za učno skupino opredeli še morebitne po-
sebnosti pri načrtovanju izobraževalne poti za posameznika, ki se razlikujejo od sprejetega
izvedbenega načrta za učno skupino«. Te prilagoditve zajemajo določitev vsebin, časov-
ni potek izobraževanja, priznavanje predhodno pridobljenega znanja in načine preverja-
nja znanja. Osebni izobraževalni načrt stopi v veljavo, ko ga podpišeta udeleženec in izva-
jalec izobraževanja.
Raziskovalni cilji
Cilj raziskave je ugotoviti, kakšna je vloga priprave osebnih izobraževalnih načrtov pri
spodbujanju motivacije odraslih za izobraževanje, in sicer z vidika večje vztrajnosti, po-
glabljanja znanja in postavljanja višjih taksonomskih ciljev znanja. To lahko pomembno
prispeva k večji motiviranosti odraslih udeležencev za učenje, zmanjševanju osipa v izo-
braževanju odraslih, uspešnejšemu in kakovostnejšemu pridobivanju znanja in spretnosti,
boljšemu izhodišču za razvoj poklicne kariere – učinkovitejši izrabi znanj in spretnosti na
posameznem poklicnem področju, za katerega se oseba izobražuje, in spodbujanju vseži-
vljenjskega učenja tudi po zaključku formalnega izobraževanja za pridobitev poklica (Ho-
ule, 1961; Tough, 1979; Boeren, Nicaise in Baert, 2010).
Opis raziskave
Podatki so bili zbrani v okviru evalvacijske raziskave, katere namen je bil ugotoviti, v
kolikšni meri se pri izvajanju strokovnega in poklicnega izobraževanja odraslih upošteva-
jo navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, opredelje-
163
