Page 166 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 166
goča sklepanje na podlagi analize primerov, podprte z ustreznimi teoretskimi pred-
postavkami. To raziskovanje omogoča postavitev »sorazmerno verjetne teorije« (Mesec,
1998: 48), nikakor pa ne sklepov, ki bi temeljili na preverljivih dejstvih in zakonitostih. Po-
skušali smo z analitično indukcijo sklepati, kakšna je po njihovem mnenju vloga OIN v
spletu celotnih ukrepov za motiviranje in pomoč pri učenju. Naše raziskovanje je sledilo
izhodiščem, ki sta jih zagovarjala Strauss in Corbin (1990), prej pa tudi Glaser in Strauss
(1967) v svojem pojasnjevanju utemeljene teorije2 (angl. Grounded Theory). Gre za induk-
tivno sklepanje iz niza podatkov, ki pa ne omogoča dedukcije. Kot pomemben del raziska-
ve smo upoštevali tudi sam proces raziskovanja in analitično opazovali vse spremembe de-
javnosti, ki so se pojavljale v času.
Rezultati in razprava
Vse institucije, ki so odgovarjale na vprašalnik, izvajajo programe srednjega strokovne-
ga izobraževanja odraslih, 81 % pa jih izvaja tudi programe srednjega poklicnega izobraže-
vanja odraslih. Ugotovitve kažejo, da poteka v anketiranih organizacijah za izobraževanje
odraslih več kot polovica (55 %) vsega srednjega poklicnega in strokovnega izobraževa-
nja odraslih v obliki individualiziranega organizacijskega modela (udeleženci se v okviru
tega modela samostojno izobražujejo, imajo pa možnost konzultacij in individualne po-
moči pred izpiti), 44 % izbranih organizacij pa izobraževanje za odrasle izvaja organizira-
no (predavanja, konzultacije in izpit).
Načrtovanje osebnih izobraževalnih načrtov
Upoštevanje določbe zakona o strokovnem in poklicnem izobraževanju
V anketi nas je zlasti zanimalo, v kolikšni meri izbrane organizacije upoštevajo do-
ločbe zakona o strokovnem in poklicnem izobraževanju glede priprave in implementacije
osebnega izobraževalnega načrta (OIN) v programih za odrasle.
Vse anketirane organizacije za izobraževanje odraslih odgovarjajo, da so seznanjene z
določbami Zakona o strokovnem in poklicnem izobraževanju, ki opredeljuje vsebino iz-
delave OIN. Na vprašanje, ali pri svojem delu upoštevajo določila tega zakona, je 87,5 %
vprašanih organizatorjev izobraževanja odraslih odgovorilo, da določila upoštevajo, 12,5
% jih določila upošteva delno, takih, ki določil ne bi upoštevali, pa ni. Tisti, ki določila
upoštevajo delno, kot razloge navajajo zlasti pomanjkanje kadra. Pomanjkanje kadra orga-
nizatorji izobraževanja odraslih tudi sicer pogosto navajajo kot razlog težav pri izvedbi iz-
2 Izbrali smo prevod »utemeljena teorija«, ki ga uporablja Blaž Mesec; drugi avtorji so termin Grounded Theory preva-
jali še kot »pritlehna teorija« (V. Flaker), »bazična teorija« (B. Dekleva) ipd.
166
postavkami. To raziskovanje omogoča postavitev »sorazmerno verjetne teorije« (Mesec,
1998: 48), nikakor pa ne sklepov, ki bi temeljili na preverljivih dejstvih in zakonitostih. Po-
skušali smo z analitično indukcijo sklepati, kakšna je po njihovem mnenju vloga OIN v
spletu celotnih ukrepov za motiviranje in pomoč pri učenju. Naše raziskovanje je sledilo
izhodiščem, ki sta jih zagovarjala Strauss in Corbin (1990), prej pa tudi Glaser in Strauss
(1967) v svojem pojasnjevanju utemeljene teorije2 (angl. Grounded Theory). Gre za induk-
tivno sklepanje iz niza podatkov, ki pa ne omogoča dedukcije. Kot pomemben del raziska-
ve smo upoštevali tudi sam proces raziskovanja in analitično opazovali vse spremembe de-
javnosti, ki so se pojavljale v času.
Rezultati in razprava
Vse institucije, ki so odgovarjale na vprašalnik, izvajajo programe srednjega strokovne-
ga izobraževanja odraslih, 81 % pa jih izvaja tudi programe srednjega poklicnega izobraže-
vanja odraslih. Ugotovitve kažejo, da poteka v anketiranih organizacijah za izobraževanje
odraslih več kot polovica (55 %) vsega srednjega poklicnega in strokovnega izobraževa-
nja odraslih v obliki individualiziranega organizacijskega modela (udeleženci se v okviru
tega modela samostojno izobražujejo, imajo pa možnost konzultacij in individualne po-
moči pred izpiti), 44 % izbranih organizacij pa izobraževanje za odrasle izvaja organizira-
no (predavanja, konzultacije in izpit).
Načrtovanje osebnih izobraževalnih načrtov
Upoštevanje določbe zakona o strokovnem in poklicnem izobraževanju
V anketi nas je zlasti zanimalo, v kolikšni meri izbrane organizacije upoštevajo do-
ločbe zakona o strokovnem in poklicnem izobraževanju glede priprave in implementacije
osebnega izobraževalnega načrta (OIN) v programih za odrasle.
Vse anketirane organizacije za izobraževanje odraslih odgovarjajo, da so seznanjene z
določbami Zakona o strokovnem in poklicnem izobraževanju, ki opredeljuje vsebino iz-
delave OIN. Na vprašanje, ali pri svojem delu upoštevajo določila tega zakona, je 87,5 %
vprašanih organizatorjev izobraževanja odraslih odgovorilo, da določila upoštevajo, 12,5
% jih določila upošteva delno, takih, ki določil ne bi upoštevali, pa ni. Tisti, ki določila
upoštevajo delno, kot razloge navajajo zlasti pomanjkanje kadra. Pomanjkanje kadra orga-
nizatorji izobraževanja odraslih tudi sicer pogosto navajajo kot razlog težav pri izvedbi iz-
2 Izbrali smo prevod »utemeljena teorija«, ki ga uporablja Blaž Mesec; drugi avtorji so termin Grounded Theory preva-
jali še kot »pritlehna teorija« (V. Flaker), »bazična teorija« (B. Dekleva) ipd.
166
