Page 158 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 158
- samoodzivanje – če smo se po primerjavi z nekim standardom, dobro izkaza-
li, se nagradimo, kadar smo slabi, se grajamo (Bandura, 1997).
Po Zimmermanu (2002) je samoregulacijski proces po svoji naravi cikličen in izvira iz
misli, občutkov in načrtovanega vedenja, ki so usmerjeni v doseganje postavljenih ciljev.
Povedano drugače: informacije, ki jih dobimo pri učnih izkušnjah, so uporabne za prila-
gajanje ciljem, izbiranje strategij in prizadevanje. Ta definicija se razlikuje tudi od definicij,
ki opišejo samouravnavanje učenja z metakognitivnega zornega kota ter poudarjajo znanje
in deduktivno mišljenje pri izbiri učne strategije. Čeprav ima metakognicija pomembno
vlogo, je samouravnavanje odvisno predvsem od prepričanj o sebi in posameznikovih ču-
stvenih odzivov. Krožni model samoregulativnega učenja je sestavljen iz treh faz, v katerih
oseba načrtuje, izvaja in vrednosti svoje učenje (Slika 15).
Slika 15: Socialno-kognitivni model samoregulacijskega učenja (Zimmerman, 2002: 67)
Faza predhodnega razmišljanja zadeva procese in prepričanja, ki so časovno pred uče-
njem in so nekakšna priprava na učenje. Identificirani sta dve vrsti procesov: prva so pro-
cesi, ki se nanašajo na analizo naloge. Druga faza, faza izpeljave in nadzora, vsebuje proce-
se, ki potekajo med učenjem in pripomorejo učencem k boljši osredotočenosti na nalogo
in optimalno izvedbo le-te, npr: strategije pri nalogi pomagajo pri učenju z zoženjem na-
loge na njene bistvene sestavine in pri smiselnejši organizaciji. Zadnja faza, t. i. faza sa-
morefleksije, vsebuje procese po učenju, kot so samovrednotenje in ocenjevanje dosežkov
Zimmerman, 2002).
158
li, se nagradimo, kadar smo slabi, se grajamo (Bandura, 1997).
Po Zimmermanu (2002) je samoregulacijski proces po svoji naravi cikličen in izvira iz
misli, občutkov in načrtovanega vedenja, ki so usmerjeni v doseganje postavljenih ciljev.
Povedano drugače: informacije, ki jih dobimo pri učnih izkušnjah, so uporabne za prila-
gajanje ciljem, izbiranje strategij in prizadevanje. Ta definicija se razlikuje tudi od definicij,
ki opišejo samouravnavanje učenja z metakognitivnega zornega kota ter poudarjajo znanje
in deduktivno mišljenje pri izbiri učne strategije. Čeprav ima metakognicija pomembno
vlogo, je samouravnavanje odvisno predvsem od prepričanj o sebi in posameznikovih ču-
stvenih odzivov. Krožni model samoregulativnega učenja je sestavljen iz treh faz, v katerih
oseba načrtuje, izvaja in vrednosti svoje učenje (Slika 15).
Slika 15: Socialno-kognitivni model samoregulacijskega učenja (Zimmerman, 2002: 67)
Faza predhodnega razmišljanja zadeva procese in prepričanja, ki so časovno pred uče-
njem in so nekakšna priprava na učenje. Identificirani sta dve vrsti procesov: prva so pro-
cesi, ki se nanašajo na analizo naloge. Druga faza, faza izpeljave in nadzora, vsebuje proce-
se, ki potekajo med učenjem in pripomorejo učencem k boljši osredotočenosti na nalogo
in optimalno izvedbo le-te, npr: strategije pri nalogi pomagajo pri učenju z zoženjem na-
loge na njene bistvene sestavine in pri smiselnejši organizaciji. Zadnja faza, t. i. faza sa-
morefleksije, vsebuje procese po učenju, kot so samovrednotenje in ocenjevanje dosežkov
Zimmerman, 2002).
158
