Page 153 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 153
ivacija v izobraževanju odraslih
Marko Radovan, Sabina Jelenc Krašovec in Sonja Kump1
Raziskovanje motivacije ima v andragogiki pomembno vlogo in dolgo tradicijo, saj
je za izobraževalce poznavanje razlogov, zaradi katerih se odrasli udeležujejo izobraže-
vanja, pomemben kazalnik, ki ga upoštevajo pri oblikovanju in izpeljavi izobraževalnih
programov. V andragogiki se je uveljavilo kar nekaj motivacijskih teorij, ki so poskušale
opisati razloge, zaradi katerih se odrasli odločijo za izobraževanje. Prve pomembne razi-
skave na tem področju je že v šestdesetih letih dvajsetega stoletja opravil Houle (1961), ki
je pri odraslih ugotovil tri učne usmeritve: usmeritev k ciljem, usmeritev k dejavnosti in
usmeritev k učenju. Tough (1979) pa je menil, da se odrasli izobraževanja udeležujejo iz
zelo različnih vzrokov (višji dohodek, spoznavanje drugih itn.), kar kaže na to, da moti-
vacija za udeležbo ni enovit pojav, ampak je sestavljen iz različnih življenjskih ali poklic-
nih vzgibov in položajev, ki vplivajo na odločitev za udeležbo v izobraževanju odraslih.
Pomemben vidik motivacije odraslih je tudi motivacija med učenjem. V tem primeru si
predvsem pomagamo z razumevanjem notranjih oz. psiholoških in tudi zunanjih oz. so-
cioloških dejavnikov.
V nadaljevanju bomo predstavili glavne motivacijske dejavnike, ki odrasle spodbuja-
jo k učenju in povečujejo njihovo motivacijo med učenjem. Poleg predstavitev nekaterih
psiholoških teorij, ki obravnavajo to tematiko, bomo predstavili še »osebni izobraževalni
načrt«, njegova teoretična izhodišča, in sicer kot orodje, s katerim lahko v izobraževalnih
ustanovah spodbujajo angažiranost in vztrajnost udeležencev.
1 Vsi: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko.
153
Marko Radovan, Sabina Jelenc Krašovec in Sonja Kump1
Raziskovanje motivacije ima v andragogiki pomembno vlogo in dolgo tradicijo, saj
je za izobraževalce poznavanje razlogov, zaradi katerih se odrasli udeležujejo izobraže-
vanja, pomemben kazalnik, ki ga upoštevajo pri oblikovanju in izpeljavi izobraževalnih
programov. V andragogiki se je uveljavilo kar nekaj motivacijskih teorij, ki so poskušale
opisati razloge, zaradi katerih se odrasli odločijo za izobraževanje. Prve pomembne razi-
skave na tem področju je že v šestdesetih letih dvajsetega stoletja opravil Houle (1961), ki
je pri odraslih ugotovil tri učne usmeritve: usmeritev k ciljem, usmeritev k dejavnosti in
usmeritev k učenju. Tough (1979) pa je menil, da se odrasli izobraževanja udeležujejo iz
zelo različnih vzrokov (višji dohodek, spoznavanje drugih itn.), kar kaže na to, da moti-
vacija za udeležbo ni enovit pojav, ampak je sestavljen iz različnih življenjskih ali poklic-
nih vzgibov in položajev, ki vplivajo na odločitev za udeležbo v izobraževanju odraslih.
Pomemben vidik motivacije odraslih je tudi motivacija med učenjem. V tem primeru si
predvsem pomagamo z razumevanjem notranjih oz. psiholoških in tudi zunanjih oz. so-
cioloških dejavnikov.
V nadaljevanju bomo predstavili glavne motivacijske dejavnike, ki odrasle spodbuja-
jo k učenju in povečujejo njihovo motivacijo med učenjem. Poleg predstavitev nekaterih
psiholoških teorij, ki obravnavajo to tematiko, bomo predstavili še »osebni izobraževalni
načrt«, njegova teoretična izhodišča, in sicer kot orodje, s katerim lahko v izobraževalnih
ustanovah spodbujajo angažiranost in vztrajnost udeležencev.
1 Vsi: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko.
153
