Page 140 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 140
Slika 14: Razlike med študenti družboslovja in humanistike ter naravoslovja in tehnike v zado-
voljenosti temeljnih psihičnih potreb, dimenzijah in pogojenosti samospoštovanja ter pozitiv-
ni emocionalnosti.
Medtem ko so rezultati, dobljeni v okviru primerjav med spoloma, večinoma skladni
z izsledki predhodnih raziskav, pa primerjave študentov različnih smeri kažejo na speci-
fično problematiko študentov naravoslovnih in tehničnih ved, in sicer zlasti na področju
motivacije in tekmovalnosti. Predvidevamo, da je bilo v tej skupini več takih študentov, ki
so si izbrali študij oziroma poklic bolj na osnovi zunanjih kot notranjih kriterijev. V druž-
bi namreč velja prepričanje, da je v naravoslovnih in tehničnih vedah lažje najti zaposlitev,
ker je diplomantov s teh področij manj, poleg tega pa so na družboslovnih ali humanistič-
nih smereh pogosto tudi višje omejitve za sprejem na fakulteto. Ta dva dejavnika, ki imata
pri vpisu na fakulteto v mnogih primerih veliko vlogo, lahko vplivata na to, da si posame-
znik na koncu izbere študij, ki ga ne veseli tako zelo oziroma ki ni skladen z njegovimi de-
janskimi zanimanji. Posledično je tudi motivacija za izobraževanje v takšni smeri drugač-
140
voljenosti temeljnih psihičnih potreb, dimenzijah in pogojenosti samospoštovanja ter pozitiv-
ni emocionalnosti.
Medtem ko so rezultati, dobljeni v okviru primerjav med spoloma, večinoma skladni
z izsledki predhodnih raziskav, pa primerjave študentov različnih smeri kažejo na speci-
fično problematiko študentov naravoslovnih in tehničnih ved, in sicer zlasti na področju
motivacije in tekmovalnosti. Predvidevamo, da je bilo v tej skupini več takih študentov, ki
so si izbrali študij oziroma poklic bolj na osnovi zunanjih kot notranjih kriterijev. V druž-
bi namreč velja prepričanje, da je v naravoslovnih in tehničnih vedah lažje najti zaposlitev,
ker je diplomantov s teh področij manj, poleg tega pa so na družboslovnih ali humanistič-
nih smereh pogosto tudi višje omejitve za sprejem na fakulteto. Ta dva dejavnika, ki imata
pri vpisu na fakulteto v mnogih primerih veliko vlogo, lahko vplivata na to, da si posame-
znik na koncu izbere študij, ki ga ne veseli tako zelo oziroma ki ni skladen z njegovimi de-
janskimi zanimanji. Posledično je tudi motivacija za izobraževanje v takšni smeri drugač-
140
