Page 143 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 143
, Elias in Noordin (2009) so ugotovili, da pri študentih obstaja pozitivna povezanost
med storilnostno motivacijo in akademskim uspehom. Borges del Rosal, Hernandez-Jor-
ge in Gonzalez Sierra (2012) prav tako navajajo, da je motivacija za izobraževanje poleg in-
teligentosti in učnih navad eden najmočnejših prediktorjev učnega uspeha pri učencih.
Areepattamannil, Freeman in Klinger (2011) so ugotovili, da so pri mladostnikih za uče-
nje naravoslovja ključnega pomena motivacija za učenje oz. izobraževanje, samopodoba in
metode poučevanja teh predmetov. V okviru motivacije so avtorji izpostavili zlasti intrin-
zično motivacijo, torej interes za določeno področje, medtem ko ekstrinzična motivacija
ni imela večjega vpliva na učne dosežke. Kot pomembna prediktorja sta se izkazali tudi sa-
mopodoba in samoučinkovitost, in sicer predvsem v smislu zaznane sposobnosti za učenje
in zaupanja vase, kar lahko povežemo z dimenzijo kompetentnosti tako v okviru samo-
spoštovanja kot tudi na področju temeljnih psihičnih potreb.
Povezanost med motivacijo, tekmovalnostjo in samospoštovanjem
Poleg korelacije med različnimi spremenljivkami in povprečno oceno smo preučili
tudi povezanost med posameznimi konstrukti.
V okviru povezanosti med posameznimi področji oz. lestvicami rezultati kažejo, da
obstaja dokaj močna povezanost med hipertekmovalnostjo in željo po zmagi (r = 0.644, p
= 0.000), kar je bilo pričakovano, saj izrazita želja po zmagi pravzaprav opredeljuje hiper-
tekmovalnost. Hipertekmovalnost je pozitivno povezana tudi z motivacijo za vztrajanje
in trudom, da bi se posameznik kar najbolje izkazal (r = 0.445, p = 0.000). Motivacija za
vztrajanje je pozitivno povezana tudi z osebno tekmovalnostjo, torej z željo po napredova-
nju in osebnostnem razvoju ter z odkrivanjem in preseganjem samega sebe (r = 0.572, p =
0.000). Po drugi strani hipertekmovalnost negativno korelira z doživljanjem zadovoljstva
ob izboljšanju lastnih sposobnosti (r = -0.386, p = 0.000), saj hipertekmovalne osebe doži-
vljajo največ ugodja ob zmagi oz. ko premagajo koga drugega, medtem ko jim lastni napre-
dek ni tako pomemben. Hipertekmovalnost pa je povezana tudi z nestabilnostjo samo-
spoštovanja (r = 0.425, p = 0.000), saj pogosto odraža nizko ali krhko samospoštovanje, ki
ob zmagi za kratek čas naraste.
V okviru samospoštovanja se samougajanje pozitivno povezuje z zadovoljenostjo vseh
treh temeljnih potreb: po avtonomnosti (r = 0.521, p = 0.000), kompetentnosti (r = 0.556,
p = 0.000) in povezanosti (r = 0.392, p = 0.000). Podobno je tudi pri dimenziji kompeten-
tnosti v okviru samospoštovanja, kjer korelacija z avtonomnostjo znaša 0.447 (p = 0.000),
s kompetentnostjo kot psihično potrebo 0.599 (p = 0.000) in s povezanostjo 0.304 (p =
0.000). Študentje, ki imajo občutek, da sami izbirajo svoje aktivnosti, da so pri njih učin-
143
med storilnostno motivacijo in akademskim uspehom. Borges del Rosal, Hernandez-Jor-
ge in Gonzalez Sierra (2012) prav tako navajajo, da je motivacija za izobraževanje poleg in-
teligentosti in učnih navad eden najmočnejših prediktorjev učnega uspeha pri učencih.
Areepattamannil, Freeman in Klinger (2011) so ugotovili, da so pri mladostnikih za uče-
nje naravoslovja ključnega pomena motivacija za učenje oz. izobraževanje, samopodoba in
metode poučevanja teh predmetov. V okviru motivacije so avtorji izpostavili zlasti intrin-
zično motivacijo, torej interes za določeno področje, medtem ko ekstrinzična motivacija
ni imela večjega vpliva na učne dosežke. Kot pomembna prediktorja sta se izkazali tudi sa-
mopodoba in samoučinkovitost, in sicer predvsem v smislu zaznane sposobnosti za učenje
in zaupanja vase, kar lahko povežemo z dimenzijo kompetentnosti tako v okviru samo-
spoštovanja kot tudi na področju temeljnih psihičnih potreb.
Povezanost med motivacijo, tekmovalnostjo in samospoštovanjem
Poleg korelacije med različnimi spremenljivkami in povprečno oceno smo preučili
tudi povezanost med posameznimi konstrukti.
V okviru povezanosti med posameznimi področji oz. lestvicami rezultati kažejo, da
obstaja dokaj močna povezanost med hipertekmovalnostjo in željo po zmagi (r = 0.644, p
= 0.000), kar je bilo pričakovano, saj izrazita želja po zmagi pravzaprav opredeljuje hiper-
tekmovalnost. Hipertekmovalnost je pozitivno povezana tudi z motivacijo za vztrajanje
in trudom, da bi se posameznik kar najbolje izkazal (r = 0.445, p = 0.000). Motivacija za
vztrajanje je pozitivno povezana tudi z osebno tekmovalnostjo, torej z željo po napredova-
nju in osebnostnem razvoju ter z odkrivanjem in preseganjem samega sebe (r = 0.572, p =
0.000). Po drugi strani hipertekmovalnost negativno korelira z doživljanjem zadovoljstva
ob izboljšanju lastnih sposobnosti (r = -0.386, p = 0.000), saj hipertekmovalne osebe doži-
vljajo največ ugodja ob zmagi oz. ko premagajo koga drugega, medtem ko jim lastni napre-
dek ni tako pomemben. Hipertekmovalnost pa je povezana tudi z nestabilnostjo samo-
spoštovanja (r = 0.425, p = 0.000), saj pogosto odraža nizko ali krhko samospoštovanje, ki
ob zmagi za kratek čas naraste.
V okviru samospoštovanja se samougajanje pozitivno povezuje z zadovoljenostjo vseh
treh temeljnih potreb: po avtonomnosti (r = 0.521, p = 0.000), kompetentnosti (r = 0.556,
p = 0.000) in povezanosti (r = 0.392, p = 0.000). Podobno je tudi pri dimenziji kompeten-
tnosti v okviru samospoštovanja, kjer korelacija z avtonomnostjo znaša 0.447 (p = 0.000),
s kompetentnostjo kot psihično potrebo 0.599 (p = 0.000) in s povezanostjo 0.304 (p =
0.000). Študentje, ki imajo občutek, da sami izbirajo svoje aktivnosti, da so pri njih učin-
143
