Page 144 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 144
iti in povezani z ljudmi, ki so jim pomembni, imajo večji občutek socialne vrednosti
in doživljajo sami sebe kot sposobno, učinkovito osebo, ki lahko vpliva na okolje in dose-
ga svoje cilje. Tako samougajanje kot kompetentnost pa se negativno povezujeta z nesta-
bilnostjo in pogojenostjo samospoštovanja ter z negativno emocionalnostjo. Študentje, pri
katerih situacijski faktorji bolj vplivajo na trenutne spremembe v ocenjevanju sebe in pri
katerih je samovrednotenje pogojeno z doseganjem različnih (notranjih ali zunanjih) kri-
terijev, imajo nižji občutek socialne vrednosti in se počutijo manj učinkovite pri komuni-
kaciji in manipuliranju z okoljem ter tudi pri doseganju lastnih ciljev. V povezavi s tem do-
življajo tudi več negativnih čustev, npr. žalost, razočaranje, strah, jezo itd.
Pozitivna emocionalnost je pozitivno povezana z vsemi področji intrinzične motiva-
cije za izobraževanje, z zadovoljenostjo temeljnih psihičnih potreb, osebno tekmovalno-
stjo (r = 0.407, p = 0.000), doživljanjem zadovoljstva zaradi dobro opravljene naloge (r =
0.455, p = 0.000) ter dimenzijo kompetentnosti v okviru samospoštovanja (r = 0.448, p =
0.000). Študentje, ki so si študij izbrali v skladu z lastnimi željami, so pri njem uspešni in
imajo dobre odnose s kolegi ter profesorji, so bolj motivirani za opravljanje dejavnosti, po-
vezanih s študijem. Študij jim prinaša zadovoljstvo in obenem omogoča, da napredujejo
tudi na osebnem področju, kar se kaže v doživljanju pozitivnih čustev in razpoloženj – ve-
selja, pričakovanja, ljubezni itd.
Negativna emocionalnost je pozitivno povezana z nestabilnostjo (r = 0.395, p = 0.000)
in pogojenostjo samospoštovanja (r = 0.477, p = 0.000), po drugi strani pa negativno ko-
relira z zadovoljenostjo temeljnih potreb. Ti rezultati so skladni z ugotovitvami Decija in
Ryana (2000), ki navajata, da zadovoljenost temeljnih potreb ohranja in povečuje intrin-
zično motivacijo ter spodbuja ponotranjenje in integracijo ekstrinzične motivacije, vse to
pa je povezano s pozitivnim doživljanjem, večjo učinkovitostjo posameznika in boljšim
psihičnim zdravjem. Povezanost med nestabilnostjo samospoštovanja in negativno emo-
cionalnostjo pa lahko razložimo z ugotovitvami Kernisa in njegovih sodelavcev (1998), ki
so ugotovili, da se pri ljudeh z nestabilnim samospoštovanjem pri soočanju z vsakdanjimi
ovirami ali stresnimi življenjskimi dogodki v večji meri pojavljajo simptomi depresivnosti.
Rezultati korelacijskih analiz so torej v splošnem skladni s teoretičnimi izhodišči, ki
predpostavljajo, da zadovoljenost temeljnih psihičnih potreb po avtonomnosti, kompe-
tentnosti in povezanosti povečuje in ohranja intrinzično motivacijo ter da se nezadovo-
ljenost teh potreb kaže v amotivaciji ter slabšem psihičnem funkcioniranju, slabši učin-
kovitosti in nižji ravni psihičnega blagostanja pri posamezniku. Primerjave v prejšnjih
poglavjih kažejo, da so študentje družboslovnih in humanističnih smeri bolj motivirani
144
in doživljajo sami sebe kot sposobno, učinkovito osebo, ki lahko vpliva na okolje in dose-
ga svoje cilje. Tako samougajanje kot kompetentnost pa se negativno povezujeta z nesta-
bilnostjo in pogojenostjo samospoštovanja ter z negativno emocionalnostjo. Študentje, pri
katerih situacijski faktorji bolj vplivajo na trenutne spremembe v ocenjevanju sebe in pri
katerih je samovrednotenje pogojeno z doseganjem različnih (notranjih ali zunanjih) kri-
terijev, imajo nižji občutek socialne vrednosti in se počutijo manj učinkovite pri komuni-
kaciji in manipuliranju z okoljem ter tudi pri doseganju lastnih ciljev. V povezavi s tem do-
življajo tudi več negativnih čustev, npr. žalost, razočaranje, strah, jezo itd.
Pozitivna emocionalnost je pozitivno povezana z vsemi področji intrinzične motiva-
cije za izobraževanje, z zadovoljenostjo temeljnih psihičnih potreb, osebno tekmovalno-
stjo (r = 0.407, p = 0.000), doživljanjem zadovoljstva zaradi dobro opravljene naloge (r =
0.455, p = 0.000) ter dimenzijo kompetentnosti v okviru samospoštovanja (r = 0.448, p =
0.000). Študentje, ki so si študij izbrali v skladu z lastnimi željami, so pri njem uspešni in
imajo dobre odnose s kolegi ter profesorji, so bolj motivirani za opravljanje dejavnosti, po-
vezanih s študijem. Študij jim prinaša zadovoljstvo in obenem omogoča, da napredujejo
tudi na osebnem področju, kar se kaže v doživljanju pozitivnih čustev in razpoloženj – ve-
selja, pričakovanja, ljubezni itd.
Negativna emocionalnost je pozitivno povezana z nestabilnostjo (r = 0.395, p = 0.000)
in pogojenostjo samospoštovanja (r = 0.477, p = 0.000), po drugi strani pa negativno ko-
relira z zadovoljenostjo temeljnih potreb. Ti rezultati so skladni z ugotovitvami Decija in
Ryana (2000), ki navajata, da zadovoljenost temeljnih potreb ohranja in povečuje intrin-
zično motivacijo ter spodbuja ponotranjenje in integracijo ekstrinzične motivacije, vse to
pa je povezano s pozitivnim doživljanjem, večjo učinkovitostjo posameznika in boljšim
psihičnim zdravjem. Povezanost med nestabilnostjo samospoštovanja in negativno emo-
cionalnostjo pa lahko razložimo z ugotovitvami Kernisa in njegovih sodelavcev (1998), ki
so ugotovili, da se pri ljudeh z nestabilnim samospoštovanjem pri soočanju z vsakdanjimi
ovirami ali stresnimi življenjskimi dogodki v večji meri pojavljajo simptomi depresivnosti.
Rezultati korelacijskih analiz so torej v splošnem skladni s teoretičnimi izhodišči, ki
predpostavljajo, da zadovoljenost temeljnih psihičnih potreb po avtonomnosti, kompe-
tentnosti in povezanosti povečuje in ohranja intrinzično motivacijo ter da se nezadovo-
ljenost teh potreb kaže v amotivaciji ter slabšem psihičnem funkcioniranju, slabši učin-
kovitosti in nižji ravni psihičnega blagostanja pri posamezniku. Primerjave v prejšnjih
poglavjih kažejo, da so študentje družboslovnih in humanističnih smeri bolj motivirani
144
