Page 145 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 145
študij, tako z vidika notranjih kot zunanjih motivacijskih sil, medtem ko se pri študen-
tih naravoslovnih in tehničnih ved pogosteje pojavljajo amotivacijska stanja. Pri tej skupi-
ni študentov bi bilo torej potrebno delati v smeri povečevanja motivacije, in sicer predvsem
intrinzične, saj so te oblike motivacije tesno prepletene tudi z drugimi vidiki optimalne-
ga psihičnega delovanja – samospoštovanjem, doživljanjem pozitivnih čustev in razpolo-
ženj itd. Da bi spodbudili študente k vpisu na naravoslovne in tehnične študije, pa bi bilo
potrebno razvijati interes za ta področja že pri dijakih: poleg vsebine naravoslovnih pred-
metov bi bilo potrebno poudarjati tudi psihološke vidike učenja, raziskovanja in radove-
dnosti ter v okviru poučevanja ustvariti okolje, ki bi dijakom omogočalo izbiro in vsaj do-
ločeno mero svobodnega odločanja, v katerem bi dijaki prejemali konstruktivne povratne
informacije, vezane na kompetentnost (ne na zunanje določene norme), ter v katerem bi
se dijaki počutili sprejete in cenjene. Poučevanje z ozirom na temeljne potrebe dijakov bi
tako ustvarilo boljše pogoje za povišanje intrinzične motivacije že v okviru srednješolske-
ga izobraževanja, posledično pa tudi kasneje, v času študija in opravljanja poklica.
Zaključki
Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmo-
valnostnimi naravnanostmi in različnimi področji samopodobe. Rezultati so pokazali, da
na teh področjih med študenti obstajajo nekatere pomembne razlike glede na spol študen-
tov in smer študija. V okviru povezanosti med spremenljivkami smo ugotovili pomemb-
ne korelacije med povprečno oceno in nekaterimi področji motivacije za izobraževanje in
tekmovanje ter zadovoljenostjo temeljnih psihičnih potreb. Pokazale so se tudi pomemb-
ne povezave med posameznimi področji, na primer med motivacijo za tekmovanje in hi-
pertekmovalnostjo oziroma osebno tekmovalnostjo, med samospoštovanjem in zadovo-
ljenostjo temeljnih psihičnih potreb itd.
Na osnovi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da ima v okviru motivacije za izo-
braževanje pomembno vlogo predvsem intrinzična motivacija, ki je povezana s pozitivnim
doživljanjem (zadovoljenostjo temeljnih psihičnih potreb, pozitivno emocionalnostjo in
samospoštovanjem) ter tudi akademsko uspešnostjo študentov. Glede tekmovalnosti re-
zultati študije kažejo, da se intrinzična motivacija bolj povezuje z osebno tekmovalnostjo,
ekstrinzična pa bolj s hipertekmovalnostjo. Študentje so bili v povprečju sicer najbolj mo-
tivirani za izboljšanje lastnih sposobnosti in dobro opravljeno nalogo, manj pa jih žene že-
lja po zmagi.
Ugotovitve naše raziskave so uporabne predvsem kot načela za oblikovanje študijske-
ga procesa, ki naj bo naravnan v smeri spodbujanja intrinzične motivacije in tekmoval-
145
tih naravoslovnih in tehničnih ved pogosteje pojavljajo amotivacijska stanja. Pri tej skupi-
ni študentov bi bilo torej potrebno delati v smeri povečevanja motivacije, in sicer predvsem
intrinzične, saj so te oblike motivacije tesno prepletene tudi z drugimi vidiki optimalne-
ga psihičnega delovanja – samospoštovanjem, doživljanjem pozitivnih čustev in razpolo-
ženj itd. Da bi spodbudili študente k vpisu na naravoslovne in tehnične študije, pa bi bilo
potrebno razvijati interes za ta področja že pri dijakih: poleg vsebine naravoslovnih pred-
metov bi bilo potrebno poudarjati tudi psihološke vidike učenja, raziskovanja in radove-
dnosti ter v okviru poučevanja ustvariti okolje, ki bi dijakom omogočalo izbiro in vsaj do-
ločeno mero svobodnega odločanja, v katerem bi dijaki prejemali konstruktivne povratne
informacije, vezane na kompetentnost (ne na zunanje določene norme), ter v katerem bi
se dijaki počutili sprejete in cenjene. Poučevanje z ozirom na temeljne potrebe dijakov bi
tako ustvarilo boljše pogoje za povišanje intrinzične motivacije že v okviru srednješolske-
ga izobraževanja, posledično pa tudi kasneje, v času študija in opravljanja poklica.
Zaključki
Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmo-
valnostnimi naravnanostmi in različnimi področji samopodobe. Rezultati so pokazali, da
na teh področjih med študenti obstajajo nekatere pomembne razlike glede na spol študen-
tov in smer študija. V okviru povezanosti med spremenljivkami smo ugotovili pomemb-
ne korelacije med povprečno oceno in nekaterimi področji motivacije za izobraževanje in
tekmovanje ter zadovoljenostjo temeljnih psihičnih potreb. Pokazale so se tudi pomemb-
ne povezave med posameznimi področji, na primer med motivacijo za tekmovanje in hi-
pertekmovalnostjo oziroma osebno tekmovalnostjo, med samospoštovanjem in zadovo-
ljenostjo temeljnih psihičnih potreb itd.
Na osnovi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da ima v okviru motivacije za izo-
braževanje pomembno vlogo predvsem intrinzična motivacija, ki je povezana s pozitivnim
doživljanjem (zadovoljenostjo temeljnih psihičnih potreb, pozitivno emocionalnostjo in
samospoštovanjem) ter tudi akademsko uspešnostjo študentov. Glede tekmovalnosti re-
zultati študije kažejo, da se intrinzična motivacija bolj povezuje z osebno tekmovalnostjo,
ekstrinzična pa bolj s hipertekmovalnostjo. Študentje so bili v povprečju sicer najbolj mo-
tivirani za izboljšanje lastnih sposobnosti in dobro opravljeno nalogo, manj pa jih žene že-
lja po zmagi.
Ugotovitve naše raziskave so uporabne predvsem kot načela za oblikovanje študijske-
ga procesa, ki naj bo naravnan v smeri spodbujanja intrinzične motivacije in tekmoval-
145
