Page 139 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 139
i občutek socialne vrednosti in se počutijo učinkovitejše. Po drugi strani pa je samospo-
štovanje pri tej skupini študentov tudi v večji meri pogojeno (df = 1, F = 4.272, p = 0.040,
Eta2 = 0.023), torej pod vplivom doseganja različnih (zunanjih ali notranjih) kriterijev.
Študentje, katerih študijska smer je bolj povezana z njihovimi interesi, se morda s študijem
in svojim bodočim poklicem bolj identificirajo, zato imajo uspehi ali neuspehi na tem po-
dročju večji učinek na njihovo samospoštovanje – bolj torej pogojujejo lastno vrednost z
uspehom pri študiju (Slika 13).
Slika 13: Razlike med študenti družboslovja in humanistike ter naravoslovja in tehnike v okvi-
ru motivacije za tekmovalnost.
Manjše, a pomembne razlike so se pojavile tudi pri pozitivni emocionalnosti (df = 1,
F = 4.359, p = 0.038, Eta2 = 0.024), ki je višja pri študentih družboslovja in humanistike,
kar pomeni, da ti študentje doživljajo nekoliko več pozitivnih čustev in razpoloženj (Sli-
ka 13). Na ostalih področjih pa statistično pomembnih razlik med obema skupinama štu-
dentov ni bilo.
139
štovanje pri tej skupini študentov tudi v večji meri pogojeno (df = 1, F = 4.272, p = 0.040,
Eta2 = 0.023), torej pod vplivom doseganja različnih (zunanjih ali notranjih) kriterijev.
Študentje, katerih študijska smer je bolj povezana z njihovimi interesi, se morda s študijem
in svojim bodočim poklicem bolj identificirajo, zato imajo uspehi ali neuspehi na tem po-
dročju večji učinek na njihovo samospoštovanje – bolj torej pogojujejo lastno vrednost z
uspehom pri študiju (Slika 13).
Slika 13: Razlike med študenti družboslovja in humanistike ter naravoslovja in tehnike v okvi-
ru motivacije za tekmovalnost.
Manjše, a pomembne razlike so se pojavile tudi pri pozitivni emocionalnosti (df = 1,
F = 4.359, p = 0.038, Eta2 = 0.024), ki je višja pri študentih družboslovja in humanistike,
kar pomeni, da ti študentje doživljajo nekoliko več pozitivnih čustev in razpoloženj (Sli-
ka 13). Na ostalih področjih pa statistično pomembnih razlik med obema skupinama štu-
dentov ni bilo.
139
