Page 135 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 135
sobnosti (df = 1, F = 29.595, p = 0.000, Eta2 = 0.113) ter dobro opravljenih nalogah
(df = 1, F = 27.457, p = 0.000, Eta2 = 0.105). Pri preizkušanju lastnih sposobnosti v okvi-
ru tekmovalnosti gre moškim torej bolj za to, da premagajo druge in se na tak način izka-
žejo, medtem ko ženske bolj stremijo k lastnemu napredovanju oziroma osebnostni rasti.
Slika 11: Razlike med spoloma v zadovoljenosti temeljnih psihičnih potreb ter pogojenosti in
nestabilnosti samospoštovanja.
Prav tako so med spoloma opazne razlike v zadovoljenosti temeljnih psihičnih potreb
(Slika 11), in sicer pri povezanosti, kjer imajo študentke višje rezultate od študentov (df =
1, F = 13.738, p = 0.000, Eta2 = 0.056). To pomeni, da imajo ženske večji občutek poveza-
nosti s pomembnimi drugimi osebami kot moški. Razlike na tem področju verjetno iz-
virajo iz razlik v medosebnih odnosih na splošno: raziskave namreč kažejo, da v obdobju
mladostništva moški in ženske oblikujejo različna prijateljstva in tudi v intimne odnose
vstopajo na različne načine (Zupančič in Svetina, 2004). S prehodom v odraslost in kasnej-
šem odraslem obdobju pa se spremenijo tudi socialne vloge, ki z oblikovanjem družine in
poklicne poti prav tako sooblikujejo odnose z drugimi in posledično občutek povezanosti
z njimi (Zupančič, Kavčič in Fekonja, 2004).
135
(df = 1, F = 27.457, p = 0.000, Eta2 = 0.105). Pri preizkušanju lastnih sposobnosti v okvi-
ru tekmovalnosti gre moškim torej bolj za to, da premagajo druge in se na tak način izka-
žejo, medtem ko ženske bolj stremijo k lastnemu napredovanju oziroma osebnostni rasti.
Slika 11: Razlike med spoloma v zadovoljenosti temeljnih psihičnih potreb ter pogojenosti in
nestabilnosti samospoštovanja.
Prav tako so med spoloma opazne razlike v zadovoljenosti temeljnih psihičnih potreb
(Slika 11), in sicer pri povezanosti, kjer imajo študentke višje rezultate od študentov (df =
1, F = 13.738, p = 0.000, Eta2 = 0.056). To pomeni, da imajo ženske večji občutek poveza-
nosti s pomembnimi drugimi osebami kot moški. Razlike na tem področju verjetno iz-
virajo iz razlik v medosebnih odnosih na splošno: raziskave namreč kažejo, da v obdobju
mladostništva moški in ženske oblikujejo različna prijateljstva in tudi v intimne odnose
vstopajo na različne načine (Zupančič in Svetina, 2004). S prehodom v odraslost in kasnej-
šem odraslem obdobju pa se spremenijo tudi socialne vloge, ki z oblikovanjem družine in
poklicne poti prav tako sooblikujejo odnose z drugimi in posledično občutek povezanosti
z njimi (Zupančič, Kavčič in Fekonja, 2004).
135
