Page 137 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5

ivnosti vključujejo zaradi zabave, druženja, estetskih doživetij itd. (df = 1, F = 11.322,
p = 0.001, Eta2 = 0.059).

Slika 12: Razlike med študenti družboslovja in humanistike ter naravoslovja in tehnike na raz-
ličnih področjih motivacije za izobraževanje.
Pomembne razlike so se pojavile tudi na področju identificirane regulacije v okviru
ekstrinzične motivacije, kjer so bili rezultati študentov družboslovja in humanistike prav
tako višji (df = 1, F = 29.793, p = 0.000, Eta2 = 0.143). Študentje družboslovja in humani-
stike se v večji meri posvečajo študiju na podlagi lastne izbire oziroma ker se jim to zdi po-
membno. Nasprotne rezultate pa smo dobili v okviru amotivacije, kjer so imeli študentje
naravoslovja in tehnike precej višje rezultate od študentov družboslovja in humanističnih
smeri (d f= 1, F = 20.658, p = 0.000, Eta2 = 0.103). Pri tej skupini se torej večkrat pojavi sta-
nje odsotnosti kakršne koli vrste motivacije.
Ti rezultati kažejo, da imajo študentje družboslovja in humanistike večjo (notranjo)
željo po izobraževanju od študentov naravoslovja in tehnike. Med študenti družboslovja

137