Page 142 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 142
ana motiv po védenju, torej izvajanje s študijem povezanih aktivnosti zaradi užitka in
zadovoljstva, ki ga posamezniku dajeta učenje in raziskovanje (r = 0.251, p = 0.000), ter
identifikacija, ki se nanaša na pojmovanje učenja in študija kot za posameznika pomemb-
nih dejavnosti, ki jih je sam izbral (r = 0.259, p = 0.000). Z učnim uspehom sta prav tako
povezana motiva po dosežkih (r = 0.192, p = 0.000) in občutenju stimulacije (r = 0.150, p
= 0.004), torej vključevanje v študijske aktivnosti zaradi zadovoljstva ob doseganju uspe-
ha ter doživljanja senzornih užitkov, estetskih doživetij, zabave in vznemirjenja. Povpreč-
na ocena pa je negativno povezana z amotivacijo (r = -0.143, p = 0.007), kar pomeni, da
ob odsotnosti motivacije za izobraževanje oziroma ciljev, povezanih s tem področjem, štu-
dent akademsko verjetno ne bo najbolj uspešen.
Povprečna ocena je prav tako pozitivno povezana tudi z nekaterimi področji motiva-
cije za tekmovalnost, in sicer z izboljšanjem lastnih sposobnosti (r = 0.182, p = 0.001) ter
dobro opravljeno nalogo (r = 0.231, p = 0.000). Študentje, ki pri študiju dosegajo višje oce-
ne, so torej bolj nagnjeni k tekmovalnosti z namenom, da bi izboljšali lastne sposobnosti
in tako napredovali, pri čemer jim je pomembno tudi, da je naloga dobro opravljena.
Ugotovili smo tudi pozitivno povezanost med povprečno oceno in zadovoljenostjo
vseh treh temeljnih psihičnih potreb. Študentje, ki so akademsko bolj uspešni, imajo moč-
nejši občutek, da sami izbirajo svoje aktivnosti (r = 0.186, p = 0.000) in so odgovorni za-
nje, da so pri delu učinkoviti (r = 0.202, p = 0.000) in tudi da so bolj povezani z drugimi
ljudmi (r = 0.138, p = 0.009). Akademska uspešnost verjetno pripomore k boljšim odno-
som s profesorji, ostalimi študenti in tudi bližnjimi, saj ne povzroča frustracij, zaradi kate-
rih bi se pri posamezniku sicer lahko pojavila negativna čustva in razpoloženja ter posle-
dično konflikti v odnosih.
Povprečna ocena je bila pozitivno povezana tudi z dimenzijo kompetentnosti v okvi-
ru samospoštovanja (r = 0.165, p = 0.002), s pogojenostjo samospoštovanja (r = 0.230, p
= 0.000) in pozitivno emocionalnostjo (r = 0.121, p = 0.023). To pomeni, da uspešnejši
študenti doživljajo sebe kot učinkovite, sposobne ljudi, po drugi strani pa njihove ocene
predstavljajo pomemben vir samospoštovanja: kadar dobijo dobro oceno, svoje sposobno-
sti vrednotijo višje kot v primeru, če se pri opravljanju izpitnih obveznosti slabo odrežejo.
Rezultati korelacijskih analiz torej kažejo, da so pri študiju uspešnejši študentje, ki
jih študij zanima, učenje in raziskovanje pa jim nudita zadovoljstvo. K študijski uspešno-
sti prav tako pripomore tendenca k izboljšanju lastnih sposobnosti in osebni rasti, pa tudi
možnost izbire, občutek učinkovitosti in dobri odnosi z drugimi ljudmi v okviru študija.
Ti rezultati so v nekaterih vidikih skladni z ugotovitvami drugih raziskovalcev. Mahyud-
142
zadovoljstva, ki ga posamezniku dajeta učenje in raziskovanje (r = 0.251, p = 0.000), ter
identifikacija, ki se nanaša na pojmovanje učenja in študija kot za posameznika pomemb-
nih dejavnosti, ki jih je sam izbral (r = 0.259, p = 0.000). Z učnim uspehom sta prav tako
povezana motiva po dosežkih (r = 0.192, p = 0.000) in občutenju stimulacije (r = 0.150, p
= 0.004), torej vključevanje v študijske aktivnosti zaradi zadovoljstva ob doseganju uspe-
ha ter doživljanja senzornih užitkov, estetskih doživetij, zabave in vznemirjenja. Povpreč-
na ocena pa je negativno povezana z amotivacijo (r = -0.143, p = 0.007), kar pomeni, da
ob odsotnosti motivacije za izobraževanje oziroma ciljev, povezanih s tem področjem, štu-
dent akademsko verjetno ne bo najbolj uspešen.
Povprečna ocena je prav tako pozitivno povezana tudi z nekaterimi področji motiva-
cije za tekmovalnost, in sicer z izboljšanjem lastnih sposobnosti (r = 0.182, p = 0.001) ter
dobro opravljeno nalogo (r = 0.231, p = 0.000). Študentje, ki pri študiju dosegajo višje oce-
ne, so torej bolj nagnjeni k tekmovalnosti z namenom, da bi izboljšali lastne sposobnosti
in tako napredovali, pri čemer jim je pomembno tudi, da je naloga dobro opravljena.
Ugotovili smo tudi pozitivno povezanost med povprečno oceno in zadovoljenostjo
vseh treh temeljnih psihičnih potreb. Študentje, ki so akademsko bolj uspešni, imajo moč-
nejši občutek, da sami izbirajo svoje aktivnosti (r = 0.186, p = 0.000) in so odgovorni za-
nje, da so pri delu učinkoviti (r = 0.202, p = 0.000) in tudi da so bolj povezani z drugimi
ljudmi (r = 0.138, p = 0.009). Akademska uspešnost verjetno pripomore k boljšim odno-
som s profesorji, ostalimi študenti in tudi bližnjimi, saj ne povzroča frustracij, zaradi kate-
rih bi se pri posamezniku sicer lahko pojavila negativna čustva in razpoloženja ter posle-
dično konflikti v odnosih.
Povprečna ocena je bila pozitivno povezana tudi z dimenzijo kompetentnosti v okvi-
ru samospoštovanja (r = 0.165, p = 0.002), s pogojenostjo samospoštovanja (r = 0.230, p
= 0.000) in pozitivno emocionalnostjo (r = 0.121, p = 0.023). To pomeni, da uspešnejši
študenti doživljajo sebe kot učinkovite, sposobne ljudi, po drugi strani pa njihove ocene
predstavljajo pomemben vir samospoštovanja: kadar dobijo dobro oceno, svoje sposobno-
sti vrednotijo višje kot v primeru, če se pri opravljanju izpitnih obveznosti slabo odrežejo.
Rezultati korelacijskih analiz torej kažejo, da so pri študiju uspešnejši študentje, ki
jih študij zanima, učenje in raziskovanje pa jim nudita zadovoljstvo. K študijski uspešno-
sti prav tako pripomore tendenca k izboljšanju lastnih sposobnosti in osebni rasti, pa tudi
možnost izbire, občutek učinkovitosti in dobri odnosi z drugimi ljudmi v okviru študija.
Ti rezultati so v nekaterih vidikih skladni z ugotovitvami drugih raziskovalcev. Mahyud-
142
