Page 136 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 136
Rezultati prav tako kažejo, da se študenti in študentke pomembno razlikujejo tudi v
pogojenosti (df = 1, F = 18.967, p = 0.000, Eta2 = 0.075) in nestabilnosti samospoštova-
nja (df = 1, F = 8.552, p = 0.004, Eta2 = 0.035), in sicer je samospoštovanje pri ženskah bolj
pogojeno in manj stabilno (Slika 11). To pomeni, da samospoštovanje pri njih bolj niha
v odvisnosti od življenjskih dogodkov (uspehov in neuspehov itd.) ter da ženske bolj po-
gojujejo lastno vrednost z doseganjem nekih kriterijev, ki si jih postavijo same ali pa jim
jih določijo drugi. Samospoštovanje je pri študentkah torej bolj krhko kot pri študentih.
Na področju hipertekmovalnosti, osebne tekmovalnosti, dimenzij samospoštovanja
ter pozitivne in negativne emocionalnosti med spoloma ni bilo razlik, kar pomeni, da ima-
jo moški in ženske podobno visoko samospoštovanje, da doživljajo pozitivna in negativna
čustva v podobni meri ter da noben spol ni bolj tekmovalen od drugega. V okviru primer-
jav med spoloma rezultati v splošnem potrjujejo izsledke prejšnjih raziskav, tj. da so žen-
ske bolj motivirane za pridobivanje novega znanja, odkrivanje novih, zanimivih tem ter za
razvijanje lastnih sposobnosti, medtem ko so moški bolj usmerjeni k dosežkom in uvelja-
vitvi v smislu premagovanja drugih.
Motivacija, tekmovalnost in samospoštovanje pri študentih različnih študijskih
smeri
Da bi preučili razlike med udeleženci glede na področje izobraževanja, smo jih razde-
lili v dve skupini, in sicer (a) družboslovje in humanistika (N = 312) in (b) naravoslovje in
tehnika (N = 93); za štiri udeležence nismo imeli podatka o smeri študija. V prvo skupi-
no smo vključili študente andragogike, bibliotekarstva, ekonomije, prava in managemen-
ta nepremičnin, pedagogike (tudi v povezavi z drugimi področji v okviru dvopredmetnih
študijev), psihologije, sociologije, slovenistike, turizma in varstvoslovja. V drugo skupino
pa smo razvrstili študente biokemije, biotehnologije, fizike, geodezije, gradbeništva, kme-
tijstva, komunalnega inženirstva, medicine in strojništva.
Rezultati so pokazali, da se študentje družboslovja oz. humanistike ter naravoslovja
oz. tehnike precej razlikujejo v motivaciji za izobraževanje (Slika 12), in sicer predvsem v
intrinzični motivaciji, kjer so imeli študentje družboslovja in humanistike pomembno viš-
je rezultate od študentov naravoslovja in tehnike. Študentje družboslovja in humanistike
so bolj motivirani za védenje, torej večkrat izvajajo aktivnosti, povezane s študijem, zaradi
užitkov in zadovoljstva pri učenju (df = 1, F = 44.079, p = 0.000, Eta2 = 0.198). Ta skupi-
na študentov je prav tako bolj motivirana za dosežke, kar pomeni, da doživljajo zadovolj-
stvo ob tem, ko poskušajo vsakič znova preseči sebe in svoje znanje (df = 1, F = 13.004, p =
0.000, Eta2 = 0.068). Poleg tega so bolj motivirani za stimulacijo in se v različne študijske
136
pogojenosti (df = 1, F = 18.967, p = 0.000, Eta2 = 0.075) in nestabilnosti samospoštova-
nja (df = 1, F = 8.552, p = 0.004, Eta2 = 0.035), in sicer je samospoštovanje pri ženskah bolj
pogojeno in manj stabilno (Slika 11). To pomeni, da samospoštovanje pri njih bolj niha
v odvisnosti od življenjskih dogodkov (uspehov in neuspehov itd.) ter da ženske bolj po-
gojujejo lastno vrednost z doseganjem nekih kriterijev, ki si jih postavijo same ali pa jim
jih določijo drugi. Samospoštovanje je pri študentkah torej bolj krhko kot pri študentih.
Na področju hipertekmovalnosti, osebne tekmovalnosti, dimenzij samospoštovanja
ter pozitivne in negativne emocionalnosti med spoloma ni bilo razlik, kar pomeni, da ima-
jo moški in ženske podobno visoko samospoštovanje, da doživljajo pozitivna in negativna
čustva v podobni meri ter da noben spol ni bolj tekmovalen od drugega. V okviru primer-
jav med spoloma rezultati v splošnem potrjujejo izsledke prejšnjih raziskav, tj. da so žen-
ske bolj motivirane za pridobivanje novega znanja, odkrivanje novih, zanimivih tem ter za
razvijanje lastnih sposobnosti, medtem ko so moški bolj usmerjeni k dosežkom in uvelja-
vitvi v smislu premagovanja drugih.
Motivacija, tekmovalnost in samospoštovanje pri študentih različnih študijskih
smeri
Da bi preučili razlike med udeleženci glede na področje izobraževanja, smo jih razde-
lili v dve skupini, in sicer (a) družboslovje in humanistika (N = 312) in (b) naravoslovje in
tehnika (N = 93); za štiri udeležence nismo imeli podatka o smeri študija. V prvo skupi-
no smo vključili študente andragogike, bibliotekarstva, ekonomije, prava in managemen-
ta nepremičnin, pedagogike (tudi v povezavi z drugimi področji v okviru dvopredmetnih
študijev), psihologije, sociologije, slovenistike, turizma in varstvoslovja. V drugo skupino
pa smo razvrstili študente biokemije, biotehnologije, fizike, geodezije, gradbeništva, kme-
tijstva, komunalnega inženirstva, medicine in strojništva.
Rezultati so pokazali, da se študentje družboslovja oz. humanistike ter naravoslovja
oz. tehnike precej razlikujejo v motivaciji za izobraževanje (Slika 12), in sicer predvsem v
intrinzični motivaciji, kjer so imeli študentje družboslovja in humanistike pomembno viš-
je rezultate od študentov naravoslovja in tehnike. Študentje družboslovja in humanistike
so bolj motivirani za védenje, torej večkrat izvajajo aktivnosti, povezane s študijem, zaradi
užitkov in zadovoljstva pri učenju (df = 1, F = 44.079, p = 0.000, Eta2 = 0.198). Ta skupi-
na študentov je prav tako bolj motivirana za dosežke, kar pomeni, da doživljajo zadovolj-
stvo ob tem, ko poskušajo vsakič znova preseči sebe in svoje znanje (df = 1, F = 13.004, p =
0.000, Eta2 = 0.068). Poleg tega so bolj motivirani za stimulacijo in se v različne študijske
136
