Page 138 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 138
humanistike je več takih, ki jih študij zanima in jim prinaša zadovoljstvo. Po drugi stra-
ni pa je med študenti naravoslovja in tehnike več takih, ki nimajo izoblikovanih ciljev na
področju izobraževanja in pravzaprav ne vedo, zakaj so se odločili za določen študij oziro-
ma se v njem ne najdejo.
Rezultati so pokazali tudi, da imajo študentje družboslovja in humanistike pomemb-
no bolj zadovoljene vse tri temeljne psihične potrebe: avtonomnost (df = 1, F = 21.037, p =
0.000, Eta2 = 0.105), kompetentnost (df = 1, F = 16.444, p = 0.000, Eta2 = 0.084) in pove-
zanost (df = 1, F = 16.666, p = 0.000, Eta2 = 0.085). Ti študentje imajo večji občutek nad-
zora nad lastnimi dejanji, pri delu se čutijo uspešnejše in so tudi bolj povezani z drugimi
ljudmi. Predvsem k povezanosti lahko do določene mere pripomore tudi sama narava štu-
dija, saj so družboslovne in humanistične smeri večinoma naravnane k skupinskemu delu
oziroma delu z ljudmi, medtem ko so dejavnosti v naravoslovnih vedah pogosto individu-
alne (delo v laboratorijih ipd.). (Ne)zadovoljenost temeljnih psihičnih potreb pri študen-
tih naravoslovja in tehnike je lahko povezana tudi z amotivacijo pri tej skupini študentov,
saj teorija samodoločenosti predpostavlja, da je nezadovoljenost temeljnih potreb hkrati
vzrok in posledica amotivacijskih stanj (Ryan et al., 1995). Študentje, ki pri študijskih ak-
tivnostih nimajo občutka svobodnega izbiranja, učinkovitosti in povezanosti, tako nima-
jo interesa, da bi v omenjenih aktivnostih sodelovali, hkrati pa njihova neudeležba v teh
dejavnostih ne omogoča, da bi se v zvezi z njimi počutili kompetentne.
V okviru tekmovalnosti smo ugotovili, da so študentje naravoslovja in tehnike po-
membno bolj hipertekmovalni (df = 1, F = 17.357, p = 0.000, Eta2 = 0.088). Njihova moti-
vacija za tekmovalnost v večji meri kot pri drugi skupini študentov izvira iz želje po zmagi
(df = 1, F = 5.095, p = 0.025, Eta2 = 0.028), medtem ko so študentje družboslovja in hu-
manistike bolj tekmovalni v smislu izboljšanja lastnih sposobnosti (df = 1, F = 24.035, p =
0.000, Eta2 = 0.118) in dobro opravljenih nalog (df = 1, F = 19.211, p = 0.000, Eta2 = 0.097)
(Slika 5). Pri teh študentih torej prevladuje osebna tekmovalnost – odkrivanje lastnih po-
tencialov, osebnostni razvoj in napredovanje, medtem ko tekmovalno vedenje študentov
naravoslovja in tehnike izvira iz motiva po premagovanju drugih, ki pa se zaradi osredo-
točenosti na zmago lahko dolgoročno kaže tudi v slabših rezultatih oziroma nižji učinko-
vitosti.
Na področju samospoštovanja rezultati kažejo, da imajo študentje družboslovja in hu-
manistike pomembno višje rezultate na obeh dimenzijah samospoštovanja, tako v okvi-
ru samougajanja (df = 1, F = 7.890, p = 0.006, Eta2 = 0.042) kot kompetentnosti (df = 1, F
= 11.314, p = 0.001, Eta2 = 0.059). Študentje družboslovja in humanistike imajo torej ve-
138
ni pa je med študenti naravoslovja in tehnike več takih, ki nimajo izoblikovanih ciljev na
področju izobraževanja in pravzaprav ne vedo, zakaj so se odločili za določen študij oziro-
ma se v njem ne najdejo.
Rezultati so pokazali tudi, da imajo študentje družboslovja in humanistike pomemb-
no bolj zadovoljene vse tri temeljne psihične potrebe: avtonomnost (df = 1, F = 21.037, p =
0.000, Eta2 = 0.105), kompetentnost (df = 1, F = 16.444, p = 0.000, Eta2 = 0.084) in pove-
zanost (df = 1, F = 16.666, p = 0.000, Eta2 = 0.085). Ti študentje imajo večji občutek nad-
zora nad lastnimi dejanji, pri delu se čutijo uspešnejše in so tudi bolj povezani z drugimi
ljudmi. Predvsem k povezanosti lahko do določene mere pripomore tudi sama narava štu-
dija, saj so družboslovne in humanistične smeri večinoma naravnane k skupinskemu delu
oziroma delu z ljudmi, medtem ko so dejavnosti v naravoslovnih vedah pogosto individu-
alne (delo v laboratorijih ipd.). (Ne)zadovoljenost temeljnih psihičnih potreb pri študen-
tih naravoslovja in tehnike je lahko povezana tudi z amotivacijo pri tej skupini študentov,
saj teorija samodoločenosti predpostavlja, da je nezadovoljenost temeljnih potreb hkrati
vzrok in posledica amotivacijskih stanj (Ryan et al., 1995). Študentje, ki pri študijskih ak-
tivnostih nimajo občutka svobodnega izbiranja, učinkovitosti in povezanosti, tako nima-
jo interesa, da bi v omenjenih aktivnostih sodelovali, hkrati pa njihova neudeležba v teh
dejavnostih ne omogoča, da bi se v zvezi z njimi počutili kompetentne.
V okviru tekmovalnosti smo ugotovili, da so študentje naravoslovja in tehnike po-
membno bolj hipertekmovalni (df = 1, F = 17.357, p = 0.000, Eta2 = 0.088). Njihova moti-
vacija za tekmovalnost v večji meri kot pri drugi skupini študentov izvira iz želje po zmagi
(df = 1, F = 5.095, p = 0.025, Eta2 = 0.028), medtem ko so študentje družboslovja in hu-
manistike bolj tekmovalni v smislu izboljšanja lastnih sposobnosti (df = 1, F = 24.035, p =
0.000, Eta2 = 0.118) in dobro opravljenih nalog (df = 1, F = 19.211, p = 0.000, Eta2 = 0.097)
(Slika 5). Pri teh študentih torej prevladuje osebna tekmovalnost – odkrivanje lastnih po-
tencialov, osebnostni razvoj in napredovanje, medtem ko tekmovalno vedenje študentov
naravoslovja in tehnike izvira iz motiva po premagovanju drugih, ki pa se zaradi osredo-
točenosti na zmago lahko dolgoročno kaže tudi v slabših rezultatih oziroma nižji učinko-
vitosti.
Na področju samospoštovanja rezultati kažejo, da imajo študentje družboslovja in hu-
manistike pomembno višje rezultate na obeh dimenzijah samospoštovanja, tako v okvi-
ru samougajanja (df = 1, F = 7.890, p = 0.006, Eta2 = 0.042) kot kompetentnosti (df = 1, F
= 11.314, p = 0.001, Eta2 = 0.059). Študentje družboslovja in humanistike imajo torej ve-
138
