Page 134 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 134
Ti rezultati kažejo, da so študentke v večji meri notranje motivirane za študij kot štu-
dentje. Izbira študija oziroma poklica je pri študentkah skladnejša z njihovimi zanimanji
in željami kot pri študentih. Po drugi strani pa študentke na področju izobraževanja tudi
v večji meri sledijo nekim zunanjim kriterijem (za izbiro študijske smeri, za vrednotenje
akademske uspešnosti itd.), s katerimi pa se v večji meri identificirajo oziroma so jih v pro-
cesu razvoja in odraščanja ponotranjile. Višji rezultati študentov v okviru amotivacije pa
kažejo, da imajo moški manj definirane cilje na področju izobraževanja. Med njimi je to-
rej več takih, ki v resnici ne vedo, zakaj se učijo oziroma zakaj so se odločili za neko študij-
sko smer ali poklic. Razlog pa je lahko tudi v tem, da jim študij ne predstavlja pomembne
vrednote ali da dvomijo v lastne sposobnosti za dokončanje študija.
Slika 10: Razlike med spoloma v motivaciji za tekmovalnost.
Razlike med spoloma smo ugotovili tudi na področju motivacije za tekmovalnost (Sli-
ka 10). Medtem ko imajo moški pomembno višje izraženo željo po zmagi (df = 1, F =
5.987, p = 0.015, Eta2 = 0.025), pa ženske doživljajo višje zadovoljstvo ob izboljšanju lastnih
134
dentje. Izbira študija oziroma poklica je pri študentkah skladnejša z njihovimi zanimanji
in željami kot pri študentih. Po drugi strani pa študentke na področju izobraževanja tudi
v večji meri sledijo nekim zunanjim kriterijem (za izbiro študijske smeri, za vrednotenje
akademske uspešnosti itd.), s katerimi pa se v večji meri identificirajo oziroma so jih v pro-
cesu razvoja in odraščanja ponotranjile. Višji rezultati študentov v okviru amotivacije pa
kažejo, da imajo moški manj definirane cilje na področju izobraževanja. Med njimi je to-
rej več takih, ki v resnici ne vedo, zakaj se učijo oziroma zakaj so se odločili za neko študij-
sko smer ali poklic. Razlog pa je lahko tudi v tem, da jim študij ne predstavlja pomembne
vrednote ali da dvomijo v lastne sposobnosti za dokončanje študija.
Slika 10: Razlike med spoloma v motivaciji za tekmovalnost.
Razlike med spoloma smo ugotovili tudi na področju motivacije za tekmovalnost (Sli-
ka 10). Medtem ko imajo moški pomembno višje izraženo željo po zmagi (df = 1, F =
5.987, p = 0.015, Eta2 = 0.025), pa ženske doživljajo višje zadovoljstvo ob izboljšanju lastnih
134
