Page 131 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 131
zor in Gold, 1990) in Lestvico osebne tekmovalnosti (Ryckman, Hammer, Kaczor in
Gold, 1996). Za lestvico hipertekmovalnost Ryckman in sodelavci (1990) navajajo viso-
ko zanesljivost (Cronbachov alfa = 0,91), avtorji slovenskega prevoda (Kobal Grum et al.,
2005) pa nekoliko nižjo (Cronbachov alfa = 0,71). V naši raziskavi je bila zanesljivost ena-
ka 0,77. Podobne koeficiente avtorji navajajo tudi za lestvico osebne tekmovalnosti: 0,90
(Ryckman in sodelavci, 1996), 0,69 (Kobal Grum et al., 2005), v naši raziskavi pa je zane-
sljivost znašala 0,87. Študija Ryckmana in sodelavcev (1996) je potrdila tudi ortogonalni
odnos med osebno tekmovalnostjo in hipertekmovalnostjo, kot jo meri omenjena lestvi-
ca hipertekmovalnosti (Ryckman et al., 1990). Motivacijo za sodelovanje v tekmovalni si-
tuaciji smo merili z Vprašalnikom motivacije za tekmovalnost CMQ (Franken in Brown,
1995). Vprašalnik meri pet vidikov motivacije za tekmovalnost: (i) zadovoljstvo ob izbolj-
šanju lastnih sposobnosti, (ii) željo po zmagi, (iii) motivacijo za vztrajanje in trud, da se
oseba izkaže najboljše, kolikor se lahko, (iv) zadovoljstvo zaradi dobro opravljene naloge
in (v) nagnjenje k izbiri zahtevnih nalog. Avtorji navajajo zanesljivosti posameznih podle-
stvic med 0,68 in 0,83 (Franken in Brown, 1995), v naši raziskavi pa smo ugotovili zaneslji-
vosti med 0,53 in 0,75. V okviru samospoštovanja nas je zanimala tako struktura samospo-
štovanja kot nekateri drugi vidiki, in sicer pogojenost in nestabilnost samospoštovanja.
Uporabili smo Vprašalnik samospoštovanja SLSC-R (Tafarodi in Swann, 2001), ki meri
dve dimenziji splošnega samospoštovanja: samougajanje in občutek kompetentnosti. Le-
stvica kompetentnosti meri del samospoštovanja, ki izhaja iz splošnega občutka posame-
znika kot sposobne, učinkovite osebe, lestvica samougajanja pa meri del samospoštovanja,
ki je odvisen od družbe. Zanesljivost vprašalnika znaša 0,90 za podlestvico smougajanja
in 0,82 za podlestvico kompetentnosti (Tafarodi in Swann, 2001), v naši raziskavi 0,87 in
0,77. Lestvica pogojenega samospoštovanja CSES (Paradise in Kernis, 1999) meri stopnjo,
do katere je posameznikovo samospoštovanje odvisno od doseganja standardov, uspeha in
pozitivnih ocen s strani drugih ljudi. Zanesljivost lestvice (test-retest) po navedbah avtor-
jev znaša 0,77 (Kernis in Goldman, 2006), v naši raziskavi pa 0,78. Lestvica nestabilnosti
samospoštovanja ISES (Chabrol, Rousseau in Callahan, 2006) temelji na Rosenbergovi le-
stvici samospoštovanja in vsebuje postavke, ki se nanašajo na nasprotujoče si misli ali ob-
čutja do lastne vrednosti. Tako notranja kot test-retestna zanesljivost lestvice znaša 0,89
(Chabrol et al., 2006), v tej raziskavi pa smo ugotovili zanesljivost 0,88. Emocionalno sta-
nje udeležencev smo merili z Vprašalnikom pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS
(Watson et al., 1988), ki ga sestavljata dve lestvici: (i) pozitivna emocionalnost – stanje, v
katerem se posameznik počuti dobro razpoloženega, navdušenega, aktivnega in pripravlje-
131
Gold, 1996). Za lestvico hipertekmovalnost Ryckman in sodelavci (1990) navajajo viso-
ko zanesljivost (Cronbachov alfa = 0,91), avtorji slovenskega prevoda (Kobal Grum et al.,
2005) pa nekoliko nižjo (Cronbachov alfa = 0,71). V naši raziskavi je bila zanesljivost ena-
ka 0,77. Podobne koeficiente avtorji navajajo tudi za lestvico osebne tekmovalnosti: 0,90
(Ryckman in sodelavci, 1996), 0,69 (Kobal Grum et al., 2005), v naši raziskavi pa je zane-
sljivost znašala 0,87. Študija Ryckmana in sodelavcev (1996) je potrdila tudi ortogonalni
odnos med osebno tekmovalnostjo in hipertekmovalnostjo, kot jo meri omenjena lestvi-
ca hipertekmovalnosti (Ryckman et al., 1990). Motivacijo za sodelovanje v tekmovalni si-
tuaciji smo merili z Vprašalnikom motivacije za tekmovalnost CMQ (Franken in Brown,
1995). Vprašalnik meri pet vidikov motivacije za tekmovalnost: (i) zadovoljstvo ob izbolj-
šanju lastnih sposobnosti, (ii) željo po zmagi, (iii) motivacijo za vztrajanje in trud, da se
oseba izkaže najboljše, kolikor se lahko, (iv) zadovoljstvo zaradi dobro opravljene naloge
in (v) nagnjenje k izbiri zahtevnih nalog. Avtorji navajajo zanesljivosti posameznih podle-
stvic med 0,68 in 0,83 (Franken in Brown, 1995), v naši raziskavi pa smo ugotovili zaneslji-
vosti med 0,53 in 0,75. V okviru samospoštovanja nas je zanimala tako struktura samospo-
štovanja kot nekateri drugi vidiki, in sicer pogojenost in nestabilnost samospoštovanja.
Uporabili smo Vprašalnik samospoštovanja SLSC-R (Tafarodi in Swann, 2001), ki meri
dve dimenziji splošnega samospoštovanja: samougajanje in občutek kompetentnosti. Le-
stvica kompetentnosti meri del samospoštovanja, ki izhaja iz splošnega občutka posame-
znika kot sposobne, učinkovite osebe, lestvica samougajanja pa meri del samospoštovanja,
ki je odvisen od družbe. Zanesljivost vprašalnika znaša 0,90 za podlestvico smougajanja
in 0,82 za podlestvico kompetentnosti (Tafarodi in Swann, 2001), v naši raziskavi 0,87 in
0,77. Lestvica pogojenega samospoštovanja CSES (Paradise in Kernis, 1999) meri stopnjo,
do katere je posameznikovo samospoštovanje odvisno od doseganja standardov, uspeha in
pozitivnih ocen s strani drugih ljudi. Zanesljivost lestvice (test-retest) po navedbah avtor-
jev znaša 0,77 (Kernis in Goldman, 2006), v naši raziskavi pa 0,78. Lestvica nestabilnosti
samospoštovanja ISES (Chabrol, Rousseau in Callahan, 2006) temelji na Rosenbergovi le-
stvici samospoštovanja in vsebuje postavke, ki se nanašajo na nasprotujoče si misli ali ob-
čutja do lastne vrednosti. Tako notranja kot test-retestna zanesljivost lestvice znaša 0,89
(Chabrol et al., 2006), v tej raziskavi pa smo ugotovili zanesljivost 0,88. Emocionalno sta-
nje udeležencev smo merili z Vprašalnikom pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS
(Watson et al., 1988), ki ga sestavljata dve lestvici: (i) pozitivna emocionalnost – stanje, v
katerem se posameznik počuti dobro razpoloženega, navdušenega, aktivnega in pripravlje-
131
