Page 130 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 130
uktov ne moremo samostojno napovedati učenčevega interesa in želje po novih izzivih.
Nestabilnost samospoštovanja pa je bila pozitivno povezana tudi z doživljanjem jeze kot
posledice dogodkov v medosebnih odnosih, ki ogrožajo samospoštovanje.
Cilji raziskave
V raziskavi smo želeli ugotoviti povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmo-
valnostnimi naravnanostmi in različnimi področji samopodobe oziroma samospoštova-
nja. V okviru tega smo preučili tudi motivacijo za tekmovalnost ter odnos med omenje-
nimi konstrukti in psihološkimi dimenzijami, kot so čustva in temeljne psihične potrebe.
Zanimale pa so nas tudi razlike glede na spol študentov in njihovo smer študija.
Opis raziskave
Udeleženci. V raziskavi je sodelovalo 409 študentov različnih letnikov (večinoma pr-
vega in drugega, manjši del pa tudi višjih letnikov) s sedmih fakultet Univerze v Ljubljani
(Filozofska fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulte-
ta za gradbeništvo, Medicinska fakulteta, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za kemijo in
kemijsko tehnologijo), treh fakultet Univerze v Mariboru (Ekonomsko-poslovna fakulte-
ta, Fakulteta za varnostne vede, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) ter Evrop-
ske pravne fakultete v Novi Gorici. Med udeleženci je bilo 122 moških (30 %) in 287 žen-
sk (70 %). Starostni razpon udeležencev je bil od 18 do 55 let s povprečno starostjo 21,15
let (SD = 4,6). Povprečna ocena udeležencev je bila 8,325 (SD = 1,01).
Pripomočki. Za izvedbo raziskave smo uporabili devet uveljavljenih psiholoških vpra-
šalnikov in lestvic. Lestvica motivacije za izobraževanje AMS-HS (Vallerand, Pelletier,
Blais, Briere, Senecal in Vallieres, 1992) meri naslednje vidike motivacije za izobraževa-
nje: (i) intrinzična motivacija – védenje, (ii) intrinzična motivacija – dosežki, (iii) intrin-
zična motivacija – občutenje stimulacije, (iv) ekstrinzična motivacija – identificirana regu-
lacija, (v) ekstrinzična motivacija – introjektirana regulacija, (vi) ekstrinzična motivacija
– eksternalna regulacija in (vii) amotivacija. Zanesljivost vprašalnika za različne podle-
stvice znaša od 0,70 (ekstrinzična motivacija – identificirana regulacija) do 0,86 (amotiva-
cija), v naši raziskavi od 0,50 do 0,87. Stopnjo zadovoljenosti temeljnih psiholoških potreb
na splošno v življenju smo merili z Vprašalnikom zadovoljitve temeljnih potreb GNSS (Ga-
gne, 2003), ki vključuje tri lestvice: avtonomnost, povezanost in kompetentnost. Zaneslji-
vost vprašalnika znaša 0,69 za avtonomnost, 0,86 za povezanost in 0,71 za kompetentnost
(Gagne, 2003), v naši raziskavi pa so se koeficienti gibali med 0,61 in 0,79. Tekmovalnost
smo preučevali s pomočjo dveh lestvic: Lestvico hipertekmovalnosti (Ryckman, Hammer,
130
Nestabilnost samospoštovanja pa je bila pozitivno povezana tudi z doživljanjem jeze kot
posledice dogodkov v medosebnih odnosih, ki ogrožajo samospoštovanje.
Cilji raziskave
V raziskavi smo želeli ugotoviti povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmo-
valnostnimi naravnanostmi in različnimi področji samopodobe oziroma samospoštova-
nja. V okviru tega smo preučili tudi motivacijo za tekmovalnost ter odnos med omenje-
nimi konstrukti in psihološkimi dimenzijami, kot so čustva in temeljne psihične potrebe.
Zanimale pa so nas tudi razlike glede na spol študentov in njihovo smer študija.
Opis raziskave
Udeleženci. V raziskavi je sodelovalo 409 študentov različnih letnikov (večinoma pr-
vega in drugega, manjši del pa tudi višjih letnikov) s sedmih fakultet Univerze v Ljubljani
(Filozofska fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulte-
ta za gradbeništvo, Medicinska fakulteta, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za kemijo in
kemijsko tehnologijo), treh fakultet Univerze v Mariboru (Ekonomsko-poslovna fakulte-
ta, Fakulteta za varnostne vede, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) ter Evrop-
ske pravne fakultete v Novi Gorici. Med udeleženci je bilo 122 moških (30 %) in 287 žen-
sk (70 %). Starostni razpon udeležencev je bil od 18 do 55 let s povprečno starostjo 21,15
let (SD = 4,6). Povprečna ocena udeležencev je bila 8,325 (SD = 1,01).
Pripomočki. Za izvedbo raziskave smo uporabili devet uveljavljenih psiholoških vpra-
šalnikov in lestvic. Lestvica motivacije za izobraževanje AMS-HS (Vallerand, Pelletier,
Blais, Briere, Senecal in Vallieres, 1992) meri naslednje vidike motivacije za izobraževa-
nje: (i) intrinzična motivacija – védenje, (ii) intrinzična motivacija – dosežki, (iii) intrin-
zična motivacija – občutenje stimulacije, (iv) ekstrinzična motivacija – identificirana regu-
lacija, (v) ekstrinzična motivacija – introjektirana regulacija, (vi) ekstrinzična motivacija
– eksternalna regulacija in (vii) amotivacija. Zanesljivost vprašalnika za različne podle-
stvice znaša od 0,70 (ekstrinzična motivacija – identificirana regulacija) do 0,86 (amotiva-
cija), v naši raziskavi od 0,50 do 0,87. Stopnjo zadovoljenosti temeljnih psiholoških potreb
na splošno v življenju smo merili z Vprašalnikom zadovoljitve temeljnih potreb GNSS (Ga-
gne, 2003), ki vključuje tri lestvice: avtonomnost, povezanost in kompetentnost. Zaneslji-
vost vprašalnika znaša 0,69 za avtonomnost, 0,86 za povezanost in 0,71 za kompetentnost
(Gagne, 2003), v naši raziskavi pa so se koeficienti gibali med 0,61 in 0,79. Tekmovalnost
smo preučevali s pomočjo dveh lestvic: Lestvico hipertekmovalnosti (Ryckman, Hammer,
130
