Page 129 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 129
oke nestabilnega samospoštovanja avtorji navajajo predvsem osiromašeno samopodo-
bo, pa tudi pretirano zanašanje na ocene, ljubezen in odobravanje s strani drugih ter pre-
tirane potrebe po odvisnosti. V primerjavi z ljudmi s stabilnim samospoštovanjem se pri
posameznikih z nestabilnim samospoštovanjem pri soočanju z vsakdanjimi ovirami ali
stresnimi življenjskimi dogodki v večji meri pojavljajo simptomi depresivnosti (Kernis et
al., 1998). Raziskave kažejo tudi, da so pri ljudeh z nestabilnim samospoštovanjem občutja
o sebi bolj pod vplivom vsakodnevnih pozitivnih in negativnih dogodkov (Greenier et al.,
1999), prav tako pa imajo tudi bolj osiromašeno samopodobo (Kernis et al., 2000). Pri uče-
nju zavzemajo položaje, ki ščitijo samospoštovanje, so manj odločni pri prizadevanjih za
dosego svojih ciljev ter se bolj osredotočajo na tiste vidike medosebnih dogodkov, ki ogro-
žajo samospoštovanje (Waschull in Kernis, 1996).
Raziskave kažejo, da je samospoštovanje povezano tudi z zadovoljenostjo temeljnih
psihičnih potreb. Zadovoljenost potreb po avtonomnosti, kompetentnosti in povezanosti
je neposredno povezana s samoaktualizacijo, samospoštovanjem, razvojem jaza in drugi-
mi indikatorji psihičnega blagostanja (Deci in Ryan, 1985). Teorija samodoločenosti pred-
postavlja, da nihanja v zadovoljenosti temeljnih potreb napovedujejo tudi nihanja v psi-
hičnem blagostanju. Rezultati študij kažejo, da je zadovoljenost potreb po avtonomnosti,
kompetentnosti in povezanosti pri zaposlenih pozitivno povezana s samospoštovanjem in
splošnim zdravjem udeležencev (Ilardi et al., 1993) ter negativno povezana z anksiozno-
stjo in somatizacijo (Baard et al., 2004). Baumeister in Tice (1985) sta preučevala samo-
spoštovanje in intrinzično motivacijo kot odziv na uspeh oziroma neuspeh. Predpostavila
sta, da je cilj ljudi z visokim spoštovanjem razvoj lastnih sposobnosti z namenom dosega-
nja odličnosti, cilj ljudi z nizkim samospoštovanjem pa izboljšanje lastnih pomanjkljivosti
z namenom doseganja ustreznosti. V eksperimentu so udeleženci po opravljeni aktivnosti
prejeli takojšnje povratne informacije o uspehu, neuspehu zaradi notranjih dejavnikov ali
neuspehu zaradi zunanjih dejavnikov. Avtorja sta pri udeležencih merila intrinzično mo-
tivacijo za vključevanje v aktivnost v prostem času. Udeleženci z visokim samospoštova-
njem so imeli najvišjo raven intrinzične motivacije po uspehu, udeleženci z nizkim samo-
spoštovanjem pa po neuspehu zaradi notranjih dejavnikov. Waschull in Kernis (1996) sta
pri preučevanju samospoštovanja, intrinzične motivacije in jeze pri učencih ugotovila, da
so imeli učenci z nižjim samospoštovanjem nižje rezultate v okviru radovednosti, intere-
sa in želje po izzivih. Rezultati so pokazali tudi, da samoocene kompetentnosti za šolsko
delo vplivajo tako na stabilnost kot raven samospoštovanja ter da so dnevna nihanja v teh
samoocenah tako prepletena s stabilnostjo samospoštovanja, da z nobenim od teh kon-
129
bo, pa tudi pretirano zanašanje na ocene, ljubezen in odobravanje s strani drugih ter pre-
tirane potrebe po odvisnosti. V primerjavi z ljudmi s stabilnim samospoštovanjem se pri
posameznikih z nestabilnim samospoštovanjem pri soočanju z vsakdanjimi ovirami ali
stresnimi življenjskimi dogodki v večji meri pojavljajo simptomi depresivnosti (Kernis et
al., 1998). Raziskave kažejo tudi, da so pri ljudeh z nestabilnim samospoštovanjem občutja
o sebi bolj pod vplivom vsakodnevnih pozitivnih in negativnih dogodkov (Greenier et al.,
1999), prav tako pa imajo tudi bolj osiromašeno samopodobo (Kernis et al., 2000). Pri uče-
nju zavzemajo položaje, ki ščitijo samospoštovanje, so manj odločni pri prizadevanjih za
dosego svojih ciljev ter se bolj osredotočajo na tiste vidike medosebnih dogodkov, ki ogro-
žajo samospoštovanje (Waschull in Kernis, 1996).
Raziskave kažejo, da je samospoštovanje povezano tudi z zadovoljenostjo temeljnih
psihičnih potreb. Zadovoljenost potreb po avtonomnosti, kompetentnosti in povezanosti
je neposredno povezana s samoaktualizacijo, samospoštovanjem, razvojem jaza in drugi-
mi indikatorji psihičnega blagostanja (Deci in Ryan, 1985). Teorija samodoločenosti pred-
postavlja, da nihanja v zadovoljenosti temeljnih potreb napovedujejo tudi nihanja v psi-
hičnem blagostanju. Rezultati študij kažejo, da je zadovoljenost potreb po avtonomnosti,
kompetentnosti in povezanosti pri zaposlenih pozitivno povezana s samospoštovanjem in
splošnim zdravjem udeležencev (Ilardi et al., 1993) ter negativno povezana z anksiozno-
stjo in somatizacijo (Baard et al., 2004). Baumeister in Tice (1985) sta preučevala samo-
spoštovanje in intrinzično motivacijo kot odziv na uspeh oziroma neuspeh. Predpostavila
sta, da je cilj ljudi z visokim spoštovanjem razvoj lastnih sposobnosti z namenom dosega-
nja odličnosti, cilj ljudi z nizkim samospoštovanjem pa izboljšanje lastnih pomanjkljivosti
z namenom doseganja ustreznosti. V eksperimentu so udeleženci po opravljeni aktivnosti
prejeli takojšnje povratne informacije o uspehu, neuspehu zaradi notranjih dejavnikov ali
neuspehu zaradi zunanjih dejavnikov. Avtorja sta pri udeležencih merila intrinzično mo-
tivacijo za vključevanje v aktivnost v prostem času. Udeleženci z visokim samospoštova-
njem so imeli najvišjo raven intrinzične motivacije po uspehu, udeleženci z nizkim samo-
spoštovanjem pa po neuspehu zaradi notranjih dejavnikov. Waschull in Kernis (1996) sta
pri preučevanju samospoštovanja, intrinzične motivacije in jeze pri učencih ugotovila, da
so imeli učenci z nižjim samospoštovanjem nižje rezultate v okviru radovednosti, intere-
sa in želje po izzivih. Rezultati so pokazali tudi, da samoocene kompetentnosti za šolsko
delo vplivajo tako na stabilnost kot raven samospoštovanja ter da so dnevna nihanja v teh
samoocenah tako prepletena s stabilnostjo samospoštovanja, da z nobenim od teh kon-
129
