Page 126 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 126
Želja po preizkušanju lastnih sposobnosti v tekmovalni situaciji torej ne izvira vedno
iz želje po zmagi. Za tekmovalnost sta značilni dve smeri: (a) igranje, nastopanje, tekmo-
vanje proti drugim in (b) prizadevanje, da bi neko nalogo opravili boljše od drugih. Za
prvo dimenzijo je značilna medsebojna tekmovalnost, ki se izkazuje skozi željo tekmoval-
ca, da premaga druge. Drugo pa zaznamuje stremljenje k doseganju zastavljenih ciljev –
ne le narediti nekaj boljše kot drugi, ampak narediti nekaj najboljše, kar lahko (Griffin-Pi-
erson, 1990). Po Frankenu in Brownu (1995) ima druga dimenzija tekmovalnosti največji
pomen v razumevanju le-te: avtorja namreč menita, da je to tista tekmovalnost, skozi kate-
ro posameznik stremi k doseganju kriterija odličnosti in je nujno povezana s ciljno in sto-
rilnostno motivacijo ter napredovanjem posameznika.
Podobno tudi Ryckman, Hammer, Kaczor in Gold (1996) menijo, da obstajata dve vr-
sti tekmovalnosti: hipertekmovalnost in tekmovalnost kot osebnostna rast. Za hipertek-
movalnost so značilni:
- težnja k doseganju cilja, ne glede na sredstva
- težnja k tekmovanju in zmagi in k izogibanju neuspeha (zmaga za vsako ceno)
- skrb samo zase (agresivnost, manipulacija, izkoriščanje drugih)
- visoko vrednotenje dosežkov, hedonizem, moč, stimulacija (adrenalin), na-
gnjenost k egocentričnosti
- težnja po superiornosti
- tekmovanje tudi v situacijah, ki niso tekmovalne narave (npr. med prijatelji)
Za tekmovalnost kot osebnostno rast pa je značilno naslednje:
- glavni poudarek ni na zmagi, temveč si posameznik z izkušnjami, ki jih je pri-
dobil v tekmovalnih situacijah, pomaga k lastnemu osebnostnemu razvoju
- osredotočenost na prvine samorazvoja, odkrivanje samega sebe in svojih po-
tencialov
- stalen kritičen odnos do lastnega razvoja
- merila odličnosti, doseganje postavljenih ciljev z namenom napredovanja, na-
rediti nekaj najboljše, kar lahko.
V okviru povezanosti med motivacijo in tekmovalnostjo raziskave kažejo, da tekmo-
valne situacije zmanjšujejo intrinzično motivacijo, pri čemer pa je pomembna tudi vloga
temeljnih psihičnih potreb. Reeve in Deci (1996) sta preučevala učinek tekmovalnosti na
intrinzično motivacijo udeležencev v različnih okoljih. Ugotovila sta, da pritisk na ude-
ležence v smeri doseganja zmage prek spodbujanja tekmovalnosti v nadzorovanem okolju
126
iz želje po zmagi. Za tekmovalnost sta značilni dve smeri: (a) igranje, nastopanje, tekmo-
vanje proti drugim in (b) prizadevanje, da bi neko nalogo opravili boljše od drugih. Za
prvo dimenzijo je značilna medsebojna tekmovalnost, ki se izkazuje skozi željo tekmoval-
ca, da premaga druge. Drugo pa zaznamuje stremljenje k doseganju zastavljenih ciljev –
ne le narediti nekaj boljše kot drugi, ampak narediti nekaj najboljše, kar lahko (Griffin-Pi-
erson, 1990). Po Frankenu in Brownu (1995) ima druga dimenzija tekmovalnosti največji
pomen v razumevanju le-te: avtorja namreč menita, da je to tista tekmovalnost, skozi kate-
ro posameznik stremi k doseganju kriterija odličnosti in je nujno povezana s ciljno in sto-
rilnostno motivacijo ter napredovanjem posameznika.
Podobno tudi Ryckman, Hammer, Kaczor in Gold (1996) menijo, da obstajata dve vr-
sti tekmovalnosti: hipertekmovalnost in tekmovalnost kot osebnostna rast. Za hipertek-
movalnost so značilni:
- težnja k doseganju cilja, ne glede na sredstva
- težnja k tekmovanju in zmagi in k izogibanju neuspeha (zmaga za vsako ceno)
- skrb samo zase (agresivnost, manipulacija, izkoriščanje drugih)
- visoko vrednotenje dosežkov, hedonizem, moč, stimulacija (adrenalin), na-
gnjenost k egocentričnosti
- težnja po superiornosti
- tekmovanje tudi v situacijah, ki niso tekmovalne narave (npr. med prijatelji)
Za tekmovalnost kot osebnostno rast pa je značilno naslednje:
- glavni poudarek ni na zmagi, temveč si posameznik z izkušnjami, ki jih je pri-
dobil v tekmovalnih situacijah, pomaga k lastnemu osebnostnemu razvoju
- osredotočenost na prvine samorazvoja, odkrivanje samega sebe in svojih po-
tencialov
- stalen kritičen odnos do lastnega razvoja
- merila odličnosti, doseganje postavljenih ciljev z namenom napredovanja, na-
rediti nekaj najboljše, kar lahko.
V okviru povezanosti med motivacijo in tekmovalnostjo raziskave kažejo, da tekmo-
valne situacije zmanjšujejo intrinzično motivacijo, pri čemer pa je pomembna tudi vloga
temeljnih psihičnih potreb. Reeve in Deci (1996) sta preučevala učinek tekmovalnosti na
intrinzično motivacijo udeležencev v različnih okoljih. Ugotovila sta, da pritisk na ude-
ležence v smeri doseganja zmage prek spodbujanja tekmovalnosti v nadzorovanem okolju
126
