Page 125 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 125
ehnim vplivom povratne informacije iz okolja (t. i. socialni feedback), ki je dejavnik
zunanje motivacije. Posameznik, za katerega je značilna osredotočenost na to, kako bo kaj
naredil in kako se bo izkazal pred drugimi (ego orientacija – zunanji kriterij), bo svoj do-
sežek ali uspeh ovrednotil na osnovi odziva okolja ali članov skupine. Takšnemu posame-
zniku je veliko do tega, da se izkaže pred skupino, zato je njegova lastna ocena uspešnosti
odvisna od zunanjih kriterijev, torej reakcij in spodbud okolja ali zanj pomembnih posa-
meznikov. Posameznik, za katerega je značilna osredotočenost na nalogo (angl. »task ori-
entation«), pa v večji meri računa na lastna znanja in sposobnosti pri učenju in reševanju
nalog, zato je bolj neodvisen od spodbud iz okolja in s tem tudi bolj samostojen.
Tekmovalnost in motivacija
Tekmovalnost v psihologiji predstavlja neodvisno psihično entiteto, ki jo lahko razu-
memo na različne načine: kot človekovo vrednoto, njegovo lastnost ali kot motiv. Tekmo-
valnost je zelo širok pojem, dežniški izraz za različne psihološke značilnosti posamezni-
ka, ki izvirajo iz stopnje dominacije določene vrste motiva pri posamezniku. V tem smislu
je tekmovalnosti toliko vrst, kolikor je različnih motivov (biti boljši od drugega, prekosi-
ti sebe itd.).
Tekmovalnost je v različni izrazitosti zelo pomembna tudi za samopodobo. Če je ose-
ba tekmovalna v odnosu do sebe (stremi k doseganju svojih potencialov), ima običajno po-
zitivno, dobro razvito samopodobo. Oseba, ki teži k preizkušanju lastnih sposobnosti do
izčrpanosti, pa navadno izkazuje nizko ali krhko samopodobo. Enako je pri posamezni-
kih, ki želijo premagati druge: za tem se pogosto skriva nizko samospoštovanje, ki za kra-
tek čas naraste, ko oseba premaga drugega.
Riskind in Wilson (1982) menita, da je osnova tekmovalnosti zadovoljstvo, ki ga po-
sameznik doživlja v tekmovalni situaciji ali v medsebojnem tekmovanju; doživljanje zado-
voljstva je motiv, da nekaj naredi boljše kot drugi. Smither in Houston (1992) pa navajata,
da je najmočnejši tekmovalni motiv potreba po dosežkih in po uspehu.
Franken in Brown (1995) sta ugotovila, da so v okviru motivacije za tekmovalnost naj-
močnejši naslednji motivi:
a) želja in prizadevanje posameznika, da zmaga in izloči drugega
b) preizkušanje lastnih sposobnosti: fizičnih sposobnosti (npr. tekaški marato-
ni), ustvarjalnih sposobnosti, kognitivnih sposobnosti
c) narediti nekaj najboljše, kar lahko, in tako napredovati
d) zadovoljstvo zaradi dobro opravljene naloge
e) izbiranje zahtevnih in težkih nalog
125
zunanje motivacije. Posameznik, za katerega je značilna osredotočenost na to, kako bo kaj
naredil in kako se bo izkazal pred drugimi (ego orientacija – zunanji kriterij), bo svoj do-
sežek ali uspeh ovrednotil na osnovi odziva okolja ali članov skupine. Takšnemu posame-
zniku je veliko do tega, da se izkaže pred skupino, zato je njegova lastna ocena uspešnosti
odvisna od zunanjih kriterijev, torej reakcij in spodbud okolja ali zanj pomembnih posa-
meznikov. Posameznik, za katerega je značilna osredotočenost na nalogo (angl. »task ori-
entation«), pa v večji meri računa na lastna znanja in sposobnosti pri učenju in reševanju
nalog, zato je bolj neodvisen od spodbud iz okolja in s tem tudi bolj samostojen.
Tekmovalnost in motivacija
Tekmovalnost v psihologiji predstavlja neodvisno psihično entiteto, ki jo lahko razu-
memo na različne načine: kot človekovo vrednoto, njegovo lastnost ali kot motiv. Tekmo-
valnost je zelo širok pojem, dežniški izraz za različne psihološke značilnosti posamezni-
ka, ki izvirajo iz stopnje dominacije določene vrste motiva pri posamezniku. V tem smislu
je tekmovalnosti toliko vrst, kolikor je različnih motivov (biti boljši od drugega, prekosi-
ti sebe itd.).
Tekmovalnost je v različni izrazitosti zelo pomembna tudi za samopodobo. Če je ose-
ba tekmovalna v odnosu do sebe (stremi k doseganju svojih potencialov), ima običajno po-
zitivno, dobro razvito samopodobo. Oseba, ki teži k preizkušanju lastnih sposobnosti do
izčrpanosti, pa navadno izkazuje nizko ali krhko samopodobo. Enako je pri posamezni-
kih, ki želijo premagati druge: za tem se pogosto skriva nizko samospoštovanje, ki za kra-
tek čas naraste, ko oseba premaga drugega.
Riskind in Wilson (1982) menita, da je osnova tekmovalnosti zadovoljstvo, ki ga po-
sameznik doživlja v tekmovalni situaciji ali v medsebojnem tekmovanju; doživljanje zado-
voljstva je motiv, da nekaj naredi boljše kot drugi. Smither in Houston (1992) pa navajata,
da je najmočnejši tekmovalni motiv potreba po dosežkih in po uspehu.
Franken in Brown (1995) sta ugotovila, da so v okviru motivacije za tekmovalnost naj-
močnejši naslednji motivi:
a) želja in prizadevanje posameznika, da zmaga in izloči drugega
b) preizkušanje lastnih sposobnosti: fizičnih sposobnosti (npr. tekaški marato-
ni), ustvarjalnih sposobnosti, kognitivnih sposobnosti
c) narediti nekaj najboljše, kar lahko, in tako napredovati
d) zadovoljstvo zaradi dobro opravljene naloge
e) izbiranje zahtevnih in težkih nalog
125
