Page 123 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 123
arnega, razvoj smisla ali razumevanja, povečanje ali zmanjšanje kognitivnega neravno-
težja in negotovosti, reševanje problemov, sprejemanje odločitev nekaj iznajti, nečesa se
domisliti, in odstranitev grožnje ali tveganja. Glavni subjekti pri tem so učenci, učitelji,
starši ter šolski sistem. Konativni ali voljni viri zajemajo določitev individualno razvite-
ga in izbranega cilja, sledenje osebnim sanjam, nadzor nad svojim življenjem, odstranitev
groženj, da si izberemo cilj ter znižanje nadzora drugih nad svojim življenjem. Konativni
viri pravzaprav pomenijo samostojnost življenja in mišljenja oziroma avtonomnost. Glav-
ni subjekti v okviru teh virov so učenci, učitelji, starši in šola. Spiritualni ali duhovni viri
pa se nanašajo na razumevanje smisla oziroma namena svojega življenja ter povezovanje
sebe s končnostjo neznanega. Glavni subjekti v okviru duhovnih virov so učitelji, starši ter
širše družbeno okolje (družbeni, kulturni, ekonomski in politični podsistem). Ker je vsaka
pobuda za učenje (vedenjska spodbuda) utirjena v zgoraj opisani pojmovni okvir, domne-
vamo, da je obstojnost motivacije za učenje bolj povezana z emocijami, konkretno spodbu-
janje za učenje pa je bolj povezano z notranjimi in zunanjimi motivi, ki jih preskrbijo celo-
ten osebnostni potencial učenca, učitelji, šola kot celota in širše družbeno okolje ter starši.
Motivacijo za izobraževanje v splošnem najbolj pogosto opisujemo z notranjimi ali in-
trinzičnimi in zunanjimi ali ekstrinzičnimi dejavniki (Deci in Ryan, 1985). Race (1998)
meni, da je notranja ali intrinzična motivacija povezana z željo po izobraževanju. Intenzi-
teta želje po izobraževanju je odvisna od mnogih dejavnikov. Avtor navaja naslednje:
a) interes za posamezne študijske teme
b) željo po uspehu na različnih učnih področjih
c) željo posameznika, da pokaže drugim in sebi, da lahko doseže uspeh
d) spoštovanje učiteljev in njihovega dela
e) zadovoljstvo z učnimi materiali
f) spodbude, ki jih posameznik dobiva od predavateljev (učiteljev)
g) spodbude in opora drugih pomembnih oseb v teku izobraževanja
Zunanja ali ekstrinzična motivacija je definirana s potrebo po učenju. Zanjo je značil-
no, da se posameznik uči zaradi zunanjega vzroka. To so lahko ocene, pritisk staršev, na-
grada ob koncu šolskega leta itd. Govorimo o situacijah:
a) kadar snov ali tema ni zanimiva
b) ko gre za snov ali tematiko, ki se je posameznik stežka nauči, a pelje k drugi,
bolj zanimivi in pomembni temi
123
težja in negotovosti, reševanje problemov, sprejemanje odločitev nekaj iznajti, nečesa se
domisliti, in odstranitev grožnje ali tveganja. Glavni subjekti pri tem so učenci, učitelji,
starši ter šolski sistem. Konativni ali voljni viri zajemajo določitev individualno razvite-
ga in izbranega cilja, sledenje osebnim sanjam, nadzor nad svojim življenjem, odstranitev
groženj, da si izberemo cilj ter znižanje nadzora drugih nad svojim življenjem. Konativni
viri pravzaprav pomenijo samostojnost življenja in mišljenja oziroma avtonomnost. Glav-
ni subjekti v okviru teh virov so učenci, učitelji, starši in šola. Spiritualni ali duhovni viri
pa se nanašajo na razumevanje smisla oziroma namena svojega življenja ter povezovanje
sebe s končnostjo neznanega. Glavni subjekti v okviru duhovnih virov so učitelji, starši ter
širše družbeno okolje (družbeni, kulturni, ekonomski in politični podsistem). Ker je vsaka
pobuda za učenje (vedenjska spodbuda) utirjena v zgoraj opisani pojmovni okvir, domne-
vamo, da je obstojnost motivacije za učenje bolj povezana z emocijami, konkretno spodbu-
janje za učenje pa je bolj povezano z notranjimi in zunanjimi motivi, ki jih preskrbijo celo-
ten osebnostni potencial učenca, učitelji, šola kot celota in širše družbeno okolje ter starši.
Motivacijo za izobraževanje v splošnem najbolj pogosto opisujemo z notranjimi ali in-
trinzičnimi in zunanjimi ali ekstrinzičnimi dejavniki (Deci in Ryan, 1985). Race (1998)
meni, da je notranja ali intrinzična motivacija povezana z željo po izobraževanju. Intenzi-
teta želje po izobraževanju je odvisna od mnogih dejavnikov. Avtor navaja naslednje:
a) interes za posamezne študijske teme
b) željo po uspehu na različnih učnih področjih
c) željo posameznika, da pokaže drugim in sebi, da lahko doseže uspeh
d) spoštovanje učiteljev in njihovega dela
e) zadovoljstvo z učnimi materiali
f) spodbude, ki jih posameznik dobiva od predavateljev (učiteljev)
g) spodbude in opora drugih pomembnih oseb v teku izobraževanja
Zunanja ali ekstrinzična motivacija je definirana s potrebo po učenju. Zanjo je značil-
no, da se posameznik uči zaradi zunanjega vzroka. To so lahko ocene, pritisk staršev, na-
grada ob koncu šolskega leta itd. Govorimo o situacijah:
a) kadar snov ali tema ni zanimiva
b) ko gre za snov ali tematiko, ki se je posameznik stežka nauči, a pelje k drugi,
bolj zanimivi in pomembni temi
123
