Page 119 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 119
ečjo zavzetostjo pri učenju (Connell in Wellborn, 1990), boljšo učinkovitostjo (Mise-
randino, 1996), manjšim osipom študentov (Vallerand in Bissonette, 1992), kakovostnejši-
mi učnimi strategijami (Grolnick in Ryan, 1987) in večjim psihičnim blagostanjem (Shel-
don in Kasser, 1995). Glede na pomembnost ponotranjanja za posameznikovo doživljanje,
vedenje in učinkovitost je nujno spodbujanje avtonomne regulacije ekstrinzično motivira-
nih aktivnosti (Ryan in Deci, 2000). Ker pa ekstrinzično motivirano vedenje samo po sebi
ni zanimivo in ga je potrebno spodbuditi od zunaj, je glavni razlog za to, da posameznik
izvaja takšne aktivnosti, da so visoko vrednotene s strani pomembnih drugih, s katerimi se
posameznik počuti (ali želi počutiti) povezanega, pa naj bo to družina, vrstniška skupina
ali družba. Temelj za spodbujanje ponotranjanja je torej zagotavljanje občutka pripadno-
sti in povezanosti z osebo, skupino ali kulturo – govorimo torej o temeljni psihični potre-
bi po povezanosti. V šolskem okolju to pomeni, da študentje ne bodo pripravljeni sprejeti
pravil in vrednot, vezanih na šolo, če ne bodo imeli občutka spoštovanja in skrbi s strani
učiteljev. Povezanost med motivacijo in temeljnimi psihičnimi potrebami so potrdile šte-
vilne raziskave. Grolnick in Ryan (1989) sta ugotovila višje ravni ponotranjanja in integra-
cije šolskih vrednot pri otrocih, katerih starši so bolj spodbujali avtonomnost in poveza-
nost. Williams in Deci (1996) sta podobno ugotovila večje ponotranjanje pri študentih,
pri katerih so učitelji bolj spodbujali avtonomnost in kompetentnost. Ti izsledki potrjuje-
jo, da spodbujanje povezanosti in kompetentnosti pospešuje proces ponotranjanja, spod-
bujanje avtonomnosti pa še dodatno povečuje integracijo vedenjskih pravil. Posledično
se posameznik pri izvajanju ekstrinzično vrednotenih aktivnosti počuti kompetentnega
in povezanega s pomembnimi drugimi, obenem pa ima tudi občutek, da je njegovo vede-
nje samodoločeno (Ryan in Deci, 2000). Tudi Niemiec in Ryan (2009) menita, da so in-
trinzične ter avtonomne oblike ekstrinzične motivacije povezane z zavzetostjo za delo in
optimalno učenje v šolskem kontekstu. Poleg tega sta ugotovila, da učiteljeva opora štu-
dentovim temeljnim potrebam po avtonomnosti, kompetentnosti in povezanosti poveču-
je študentovo avtonomno samoregulacijo za učenje, akademsko uspešnost in blagostanje.
Strategije za spodbujanje avtonomnosti pri študentih vključujejo ponujanje možnosti izbi-
re in tehtnih argumentov za učne aktivnosti, sprejemanje in priznavanje odziva študentov
na te aktivnosti ter minimiziranje pritiska in kontrole. Kompetentnost lahko spodbuja-
mo prek optimalnih izzivov in konstruktivnih povratnih informacij, vezanih na učinko-
vito delo (ne na norme). Povezanost pa lahko spodbujamo z izkazovanjem naklonjenosti,
topline in spoštovanja študentom (Niemiec in Ryan, 2009).
Deci in Ryan (2000) opredeljujeta temeljne potrebe kot psihične entitete, ki so nuj-
ne za psihološko rast in razvoj, integriteto in blagostanje posameznika. Temeljna psihična
119
randino, 1996), manjšim osipom študentov (Vallerand in Bissonette, 1992), kakovostnejši-
mi učnimi strategijami (Grolnick in Ryan, 1987) in večjim psihičnim blagostanjem (Shel-
don in Kasser, 1995). Glede na pomembnost ponotranjanja za posameznikovo doživljanje,
vedenje in učinkovitost je nujno spodbujanje avtonomne regulacije ekstrinzično motivira-
nih aktivnosti (Ryan in Deci, 2000). Ker pa ekstrinzično motivirano vedenje samo po sebi
ni zanimivo in ga je potrebno spodbuditi od zunaj, je glavni razlog za to, da posameznik
izvaja takšne aktivnosti, da so visoko vrednotene s strani pomembnih drugih, s katerimi se
posameznik počuti (ali želi počutiti) povezanega, pa naj bo to družina, vrstniška skupina
ali družba. Temelj za spodbujanje ponotranjanja je torej zagotavljanje občutka pripadno-
sti in povezanosti z osebo, skupino ali kulturo – govorimo torej o temeljni psihični potre-
bi po povezanosti. V šolskem okolju to pomeni, da študentje ne bodo pripravljeni sprejeti
pravil in vrednot, vezanih na šolo, če ne bodo imeli občutka spoštovanja in skrbi s strani
učiteljev. Povezanost med motivacijo in temeljnimi psihičnimi potrebami so potrdile šte-
vilne raziskave. Grolnick in Ryan (1989) sta ugotovila višje ravni ponotranjanja in integra-
cije šolskih vrednot pri otrocih, katerih starši so bolj spodbujali avtonomnost in poveza-
nost. Williams in Deci (1996) sta podobno ugotovila večje ponotranjanje pri študentih,
pri katerih so učitelji bolj spodbujali avtonomnost in kompetentnost. Ti izsledki potrjuje-
jo, da spodbujanje povezanosti in kompetentnosti pospešuje proces ponotranjanja, spod-
bujanje avtonomnosti pa še dodatno povečuje integracijo vedenjskih pravil. Posledično
se posameznik pri izvajanju ekstrinzično vrednotenih aktivnosti počuti kompetentnega
in povezanega s pomembnimi drugimi, obenem pa ima tudi občutek, da je njegovo vede-
nje samodoločeno (Ryan in Deci, 2000). Tudi Niemiec in Ryan (2009) menita, da so in-
trinzične ter avtonomne oblike ekstrinzične motivacije povezane z zavzetostjo za delo in
optimalno učenje v šolskem kontekstu. Poleg tega sta ugotovila, da učiteljeva opora štu-
dentovim temeljnim potrebam po avtonomnosti, kompetentnosti in povezanosti poveču-
je študentovo avtonomno samoregulacijo za učenje, akademsko uspešnost in blagostanje.
Strategije za spodbujanje avtonomnosti pri študentih vključujejo ponujanje možnosti izbi-
re in tehtnih argumentov za učne aktivnosti, sprejemanje in priznavanje odziva študentov
na te aktivnosti ter minimiziranje pritiska in kontrole. Kompetentnost lahko spodbuja-
mo prek optimalnih izzivov in konstruktivnih povratnih informacij, vezanih na učinko-
vito delo (ne na norme). Povezanost pa lahko spodbujamo z izkazovanjem naklonjenosti,
topline in spoštovanja študentom (Niemiec in Ryan, 2009).
Deci in Ryan (2000) opredeljujeta temeljne potrebe kot psihične entitete, ki so nuj-
ne za psihološko rast in razvoj, integriteto in blagostanje posameznika. Temeljna psihična
119
