Page 118 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 118
i, ker ga k temu prisilijo starši. Ljudje običajno zaznavajo zunanje regulirano vedenje kot
kontrolirano in odtujeno. Zunanja regulacija tako predstavlja tisto vrsto ekstrinzične mo-
tivacije, ki je nasprotna intrinzični motivaciji. Introjektirana regulacija je vrsta notranje re-
gulacije, ki je še vedno precej kontrolirana, saj posameznik izvaja aktivnost pod pritiskom
in z namenom, da bi se izognil krivdi ali tesnobnosti oziroma da bi občutil ponos. Intro-
jekcija pravzaprav predstavlja regulacijo prek pogojenega samospoštovanja. Posameznik
začne ponotranjati razloge za svoja dejanja. Kljub temu ta oblika ponotranjanja ni povsem
samodoločena, saj je omejena s preteklimi zunanjimi dejavniki in možnostmi. Študent bi
tako rekel, da se dan pred izpitom uči, ker naj bi dobri študentje to počeli. Kadar je vede-
nje ocenjeno kot pomembno za posameznika in zaznano kot posledica lastne izbire, pono-
tranjanje zunanjih motivov uravnava identifikacija. Študent bi v tem primeru rekel, da se
je dan pred izpitom odločil učiti, ker je to pomembno zanj. Najbolj avtonomna oblika ek-
strinzične motivacije pa je integrirana regulacija. Integracija se pojavi, ko se identificirana
pravila popolnoma asimilirajo v posameznikov jaz. Do tega pride prek samoraziskovanja
in usklajevanja novih pravil s posameznikovimi ostalimi vrednotami in potrebami. Bolj
kot posameznik ponotranji razloge za neko aktivnost in jih vključi v svoj jaz, bolj samodo-
ločene postajajo njegove ekstrinzično motivirane dejavnosti. Integrirane oblike motivacije
so zelo podobne intrinzični motivaciji, vendar pa so še vedno ekstrinzične, saj je dejavnost,
motivirana z integrirano regulacijo, izvedena zaradi njene predvidene instrumentalne vre-
dnosti in z upoštevanjem nekega od vedenja ločenega cilja, kljub temu da je posledica la-
stne volje in visoko vrednotena v okviru jaza. Proces ponotranjanja je razvojno zelo po-
memben, saj posameznik ponotranja vrednote in pravila skozi celotno življenje. Vendar
pa teorija samodoločenosti ne obravnava procesa ponotranjanja kot razvojnega procesa,
saj posamezniku ni potrebno napredovati po posameznih stopnjah ponotranjanja, ampak
lahko usvoji novo obliko vedenjske regulacije na kateri koli točki kontinuuma v odvisno-
sti od preteklih izkušenj in situacijskih dejavnikov. Ryan in Connell (1989) sta ugotovila,
da se vse vrste ekstrinzične motivacije močno povezujejo s stališči in prilagajanjem pri štu-
dentih. Bolj kot je bilo vedenje študentov zunanje regulirano, manj zanimanja in truda so
pokazali pri učenju, po drugi strani pa je bila pri njih bolj izražena tendenca k pripisovanju
krivde za neuspeh drugim, na primer učiteljem. Introjektirana regulacija je bila pozitivno
povezana z vloženim trudom, vendar tudi z anksioznostjo in manj uspešnim spoprijema-
njem z neuspehom. Identificirana regulacija je bila povezana z večjim užitkom pri šolskem
delu in pozitivnejšimi načini spoprijemanja s stresom, intrinzična motivacija pa z zani-
manjem, zadovoljstvom, občutkom kompetentnosti in pozitivnimi načini spoprijemanja.
Kasnejše študije so pokazale, da so avtonomnejše oblike ekstrinzične motivacije povezane
118
kontrolirano in odtujeno. Zunanja regulacija tako predstavlja tisto vrsto ekstrinzične mo-
tivacije, ki je nasprotna intrinzični motivaciji. Introjektirana regulacija je vrsta notranje re-
gulacije, ki je še vedno precej kontrolirana, saj posameznik izvaja aktivnost pod pritiskom
in z namenom, da bi se izognil krivdi ali tesnobnosti oziroma da bi občutil ponos. Intro-
jekcija pravzaprav predstavlja regulacijo prek pogojenega samospoštovanja. Posameznik
začne ponotranjati razloge za svoja dejanja. Kljub temu ta oblika ponotranjanja ni povsem
samodoločena, saj je omejena s preteklimi zunanjimi dejavniki in možnostmi. Študent bi
tako rekel, da se dan pred izpitom uči, ker naj bi dobri študentje to počeli. Kadar je vede-
nje ocenjeno kot pomembno za posameznika in zaznano kot posledica lastne izbire, pono-
tranjanje zunanjih motivov uravnava identifikacija. Študent bi v tem primeru rekel, da se
je dan pred izpitom odločil učiti, ker je to pomembno zanj. Najbolj avtonomna oblika ek-
strinzične motivacije pa je integrirana regulacija. Integracija se pojavi, ko se identificirana
pravila popolnoma asimilirajo v posameznikov jaz. Do tega pride prek samoraziskovanja
in usklajevanja novih pravil s posameznikovimi ostalimi vrednotami in potrebami. Bolj
kot posameznik ponotranji razloge za neko aktivnost in jih vključi v svoj jaz, bolj samodo-
ločene postajajo njegove ekstrinzično motivirane dejavnosti. Integrirane oblike motivacije
so zelo podobne intrinzični motivaciji, vendar pa so še vedno ekstrinzične, saj je dejavnost,
motivirana z integrirano regulacijo, izvedena zaradi njene predvidene instrumentalne vre-
dnosti in z upoštevanjem nekega od vedenja ločenega cilja, kljub temu da je posledica la-
stne volje in visoko vrednotena v okviru jaza. Proces ponotranjanja je razvojno zelo po-
memben, saj posameznik ponotranja vrednote in pravila skozi celotno življenje. Vendar
pa teorija samodoločenosti ne obravnava procesa ponotranjanja kot razvojnega procesa,
saj posamezniku ni potrebno napredovati po posameznih stopnjah ponotranjanja, ampak
lahko usvoji novo obliko vedenjske regulacije na kateri koli točki kontinuuma v odvisno-
sti od preteklih izkušenj in situacijskih dejavnikov. Ryan in Connell (1989) sta ugotovila,
da se vse vrste ekstrinzične motivacije močno povezujejo s stališči in prilagajanjem pri štu-
dentih. Bolj kot je bilo vedenje študentov zunanje regulirano, manj zanimanja in truda so
pokazali pri učenju, po drugi strani pa je bila pri njih bolj izražena tendenca k pripisovanju
krivde za neuspeh drugim, na primer učiteljem. Introjektirana regulacija je bila pozitivno
povezana z vloženim trudom, vendar tudi z anksioznostjo in manj uspešnim spoprijema-
njem z neuspehom. Identificirana regulacija je bila povezana z večjim užitkom pri šolskem
delu in pozitivnejšimi načini spoprijemanja s stresom, intrinzična motivacija pa z zani-
manjem, zadovoljstvom, občutkom kompetentnosti in pozitivnimi načini spoprijemanja.
Kasnejše študije so pokazale, da so avtonomnejše oblike ekstrinzične motivacije povezane
118
