Page 105 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 105
Ugotavljali smo tudi razlike med petimi skupinami dijakov v bralnih dosežkih z vi-
dika bralnega procesa. Pri vseh treh vidikih bralne pismenosti z vidika bralnega proce-
sa je opaziti podoben trend: najbolj kakovostni bralni procesi so prisotni v skupini zavzetih
in globinskih bralcev. Na drugem mestu se nahaja skupina zavzetih bralcev, ki imajo pov-
prečno razvite učne in metakognitivne strategije. Pri obeh omenjenih skupinah dosežki
na področjih bralne pismenosti presegajo mejo 500 točk (povprečen dosežek slovenskih
15-letnikov v raziskavi PISA 2009 je 483 točk). Naslednja skupina po uspešnosti bralnih
procesov je skupina nezavzetih bralcev s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strate-
gijami. Skupini, v katerih je prisotna najslabša kakovost bralne pismenosti z vidika bralne-
ga procesa, sta skupini nezavzetih bralcev (s slabimi učnimi in metakognitivnimi strategi-
jami – skupina 1 – in z dobrimi učnimi in slabimi metakognitivnimi strategijami, spletni
bralci – skupina 2). To sta tudi skupini, pri katerih so bralni dosežki še najbolj podobni.
Za skupini 4 in 5 je značilno tudi pogostejše interpretiranje bralnih tekstov, hkrati pa se v
teh skupinah nahajajo povprečni spletni bralci (branje na spletu je nadpovprečno značil-
no za skupino 2).
Bralni profili, izobraževalni program in spol
V zadnjem delu evalvacijske študije smo proučevali motivacijske, socialne in učne spre-
menljivke v različnih izobraževalnih programih, zanimale so nas tudi razlike v omenjenih
spremenljivkah po spolu. Prav tako so nas zanimali deleži vseh dijakov po izobraževalnih
programih ter deleži dijakov in dijakinj, ki se s svojimi specifičnimi značilnostmi motiva-
cije za branje in strategijami branja uvrščajo v pet skupin bralcev. Na koncu smo preverili,
ali se skupine bralcev po izobraževalnih programih in po spolu razlikujejo v bralnih do-
sežkih.
V začetnih analizah tega dela evalvacijske študije smo najprej preverili povprečne rav-
ni bralnih dosežkov po izobraževalnih programih in po spolu. Bralni dosežki, tako sku-
pni dosežek kot dosežki glede na vrsto bralne pismenosti ter zveznost besedila, pričakova-
no upadajo z nižanjem zahtevnostne ravni izobraževalnega programa. V povprečju dijaki
splošnih gimnazij dosegajo četrto raven dosežkov, dijaki strokovnih gimnazij tretjo raven,
dijaki strokovnega srednjega izobraževanja v povprečju dosegajo raven temeljnih kompe-
tenc (druga raven). Dijaki srednjega poklicnega izobraževanja v povprečju ne dosegajo te-
meljne ravni bralne pismenosti. Kot ugotavljata že avtorici študije o doseganju temeljnih
in najvišjih ravni pismenosti v raziskavi PISA 2009 glede na srednješolski izobraževalni
program (Štraus in Markelj, 2011), je najšibkejše področje pismenosti slovenskih dijakov
in dijakinj 1. letnikov prav področje bralne pismenosti. Na temeljni ravni namreč to vrsto
105
dika bralnega procesa. Pri vseh treh vidikih bralne pismenosti z vidika bralnega proce-
sa je opaziti podoben trend: najbolj kakovostni bralni procesi so prisotni v skupini zavzetih
in globinskih bralcev. Na drugem mestu se nahaja skupina zavzetih bralcev, ki imajo pov-
prečno razvite učne in metakognitivne strategije. Pri obeh omenjenih skupinah dosežki
na področjih bralne pismenosti presegajo mejo 500 točk (povprečen dosežek slovenskih
15-letnikov v raziskavi PISA 2009 je 483 točk). Naslednja skupina po uspešnosti bralnih
procesov je skupina nezavzetih bralcev s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strate-
gijami. Skupini, v katerih je prisotna najslabša kakovost bralne pismenosti z vidika bralne-
ga procesa, sta skupini nezavzetih bralcev (s slabimi učnimi in metakognitivnimi strategi-
jami – skupina 1 – in z dobrimi učnimi in slabimi metakognitivnimi strategijami, spletni
bralci – skupina 2). To sta tudi skupini, pri katerih so bralni dosežki še najbolj podobni.
Za skupini 4 in 5 je značilno tudi pogostejše interpretiranje bralnih tekstov, hkrati pa se v
teh skupinah nahajajo povprečni spletni bralci (branje na spletu je nadpovprečno značil-
no za skupino 2).
Bralni profili, izobraževalni program in spol
V zadnjem delu evalvacijske študije smo proučevali motivacijske, socialne in učne spre-
menljivke v različnih izobraževalnih programih, zanimale so nas tudi razlike v omenjenih
spremenljivkah po spolu. Prav tako so nas zanimali deleži vseh dijakov po izobraževalnih
programih ter deleži dijakov in dijakinj, ki se s svojimi specifičnimi značilnostmi motiva-
cije za branje in strategijami branja uvrščajo v pet skupin bralcev. Na koncu smo preverili,
ali se skupine bralcev po izobraževalnih programih in po spolu razlikujejo v bralnih do-
sežkih.
V začetnih analizah tega dela evalvacijske študije smo najprej preverili povprečne rav-
ni bralnih dosežkov po izobraževalnih programih in po spolu. Bralni dosežki, tako sku-
pni dosežek kot dosežki glede na vrsto bralne pismenosti ter zveznost besedila, pričakova-
no upadajo z nižanjem zahtevnostne ravni izobraževalnega programa. V povprečju dijaki
splošnih gimnazij dosegajo četrto raven dosežkov, dijaki strokovnih gimnazij tretjo raven,
dijaki strokovnega srednjega izobraževanja v povprečju dosegajo raven temeljnih kompe-
tenc (druga raven). Dijaki srednjega poklicnega izobraževanja v povprečju ne dosegajo te-
meljne ravni bralne pismenosti. Kot ugotavljata že avtorici študije o doseganju temeljnih
in najvišjih ravni pismenosti v raziskavi PISA 2009 glede na srednješolski izobraževalni
program (Štraus in Markelj, 2011), je najšibkejše področje pismenosti slovenskih dijakov
in dijakinj 1. letnikov prav področje bralne pismenosti. Na temeljni ravni namreč to vrsto
105
