Page 109 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 109
bno je dejstvo, da je disciplina v razredu najslabše zaznana s strani dijakov srednjega po-
klicnega izobraževanja (podpovprečno tudi glede na povprečje OECD), kar lahko pomemb-
no negativno interferira z učiteljevimi prizadevanji po kakovostnem pouku. Na drugi strani
pa je zaskrbljujoče, da dijaki splošnih in strokovnih gimnazij izražajo dokaj negativna sta-
lišča do šole kot ustanove, ki bi jih ustrezno pripravila na odraslo življenje, naučila stvari, ki
so koristne pri opravljanju poklica, ter jim pomagala pri razvijanju samozavesti. V srednjih
strokovnih in poklicnih šolah bi tako bilo dobro še v večji meri usmeriti pozornost na di-
sciplino v razredu ter učitelje opremiti z možnimi načini uravnavanja vedenja v razredu.
V gimnazijah pa bi bilo treba v večji meri poudariti koristnost in uporabnost omenjenih
izobraževalnih programov za posameznikovo kasnejše akademsko in poklicno življenje.
Dijaki različnih izobraževalnih programov poročajo o podpovprečni dostopnosti
IKT v šoli, dostopnost IKT doma pa je primerljiva s povprečjem OECD. Dijaki splošnih
gimnazij uporabljajo računalnik v šoli pod povprečjem, dijaki poklicnih šol pa so v upo-
rabi računalnika v šoli nad povprečjem. Za potrebe šolskega učenja uporabljajo računal-
nik doma v največji meri dijaki strokovnih gimnazij. Zanimivo je, da je spletno branje
nadpovprečno prisotno v vseh izobraževalnih programih razen v poklicnem izobraževa-
nju. Pri tem so najpogostejši spletni bralci dijaki obeh vrst gimnazij. Spletno branje v veli-
ki meri služi za zabavo, saj so slovenski dijaki (gimnazijci) v nadpovprečju glede uporabe
IKT in interneta za zabavo. Dijaki se v vseh izobraževalnih programih ocenjujejo kot vi-
soko učinkoviti pri opravljanju IKT nalog visoke ravni ter imajo nadpovprečno pozitivna
stališča do dela z računalnikom (zlasti dijaki strokovnih gimnazij in srednjega strokovne-
ga izobraževanja). Zaključimo lahko, da se slovenski dijaki 1. letnikov v vseh izobraževalnih
programih v precejšnji meri ukvarjajo z aktivnostmi, povezanimi z računalnikom in sple-
tom, ter da so za te dejavnosti notranje motivirani ter izražajo precejšnjo mero kompetentno-
sti pri delu z IKT. Vendar je spletno branje v veliki meri povezano z zabavo (spletne igre,
klepetalnice, socialna omrežja ipd). Zato je potreben razmislek, kako angažiranost dija-
kov pri delu z računalnikom uporabiti tudi v učne namene. Skladno s tem je potrebno za-
gotoviti tudi večjo dostopnost IKT v šoli.
Glede na značilnosti bralne motivacije ter učnih in metakognitivnih strategij pri bra-
nju besedil lahko ugotovimo, da so zavzeti in globinski bralci predvsem dijaki splošne gi-
mnazije. V programih strokovna gimnazija in strokovno srednje izobraževanje prevladujejo
nezavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strategijami, v srednjem poklic-
nem izobraževanju pa prevladujejo nezavzeti bralci s slabimi učnimi in metakognitivnimi
strategijami. Zdi se, da je pri dijakih, ki ne prihajajo s splošnih gimnazij, problem prav v
109
klicnega izobraževanja (podpovprečno tudi glede na povprečje OECD), kar lahko pomemb-
no negativno interferira z učiteljevimi prizadevanji po kakovostnem pouku. Na drugi strani
pa je zaskrbljujoče, da dijaki splošnih in strokovnih gimnazij izražajo dokaj negativna sta-
lišča do šole kot ustanove, ki bi jih ustrezno pripravila na odraslo življenje, naučila stvari, ki
so koristne pri opravljanju poklica, ter jim pomagala pri razvijanju samozavesti. V srednjih
strokovnih in poklicnih šolah bi tako bilo dobro še v večji meri usmeriti pozornost na di-
sciplino v razredu ter učitelje opremiti z možnimi načini uravnavanja vedenja v razredu.
V gimnazijah pa bi bilo treba v večji meri poudariti koristnost in uporabnost omenjenih
izobraževalnih programov za posameznikovo kasnejše akademsko in poklicno življenje.
Dijaki različnih izobraževalnih programov poročajo o podpovprečni dostopnosti
IKT v šoli, dostopnost IKT doma pa je primerljiva s povprečjem OECD. Dijaki splošnih
gimnazij uporabljajo računalnik v šoli pod povprečjem, dijaki poklicnih šol pa so v upo-
rabi računalnika v šoli nad povprečjem. Za potrebe šolskega učenja uporabljajo računal-
nik doma v največji meri dijaki strokovnih gimnazij. Zanimivo je, da je spletno branje
nadpovprečno prisotno v vseh izobraževalnih programih razen v poklicnem izobraževa-
nju. Pri tem so najpogostejši spletni bralci dijaki obeh vrst gimnazij. Spletno branje v veli-
ki meri služi za zabavo, saj so slovenski dijaki (gimnazijci) v nadpovprečju glede uporabe
IKT in interneta za zabavo. Dijaki se v vseh izobraževalnih programih ocenjujejo kot vi-
soko učinkoviti pri opravljanju IKT nalog visoke ravni ter imajo nadpovprečno pozitivna
stališča do dela z računalnikom (zlasti dijaki strokovnih gimnazij in srednjega strokovne-
ga izobraževanja). Zaključimo lahko, da se slovenski dijaki 1. letnikov v vseh izobraževalnih
programih v precejšnji meri ukvarjajo z aktivnostmi, povezanimi z računalnikom in sple-
tom, ter da so za te dejavnosti notranje motivirani ter izražajo precejšnjo mero kompetentno-
sti pri delu z IKT. Vendar je spletno branje v veliki meri povezano z zabavo (spletne igre,
klepetalnice, socialna omrežja ipd). Zato je potreben razmislek, kako angažiranost dija-
kov pri delu z računalnikom uporabiti tudi v učne namene. Skladno s tem je potrebno za-
gotoviti tudi večjo dostopnost IKT v šoli.
Glede na značilnosti bralne motivacije ter učnih in metakognitivnih strategij pri bra-
nju besedil lahko ugotovimo, da so zavzeti in globinski bralci predvsem dijaki splošne gi-
mnazije. V programih strokovna gimnazija in strokovno srednje izobraževanje prevladujejo
nezavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strategijami, v srednjem poklic-
nem izobraževanju pa prevladujejo nezavzeti bralci s slabimi učnimi in metakognitivnimi
strategijami. Zdi se, da je pri dijakih, ki ne prihajajo s splošnih gimnazij, problem prav v
109
