Page 104 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 104
v do dijakov tudi ni pomemben napovednik bralnih dosežkov slovenskih dijakov, med-
tem ko ima pomemben učinek na bralne dosežke v primerjanih skandinavskih državah.
Na sploh pa lahko sklepamo, da so didaktični vidiki pouka materinščine v Sloveniji mno-
go bolj ugodno zaznani s strani učencev in dijakov, kot to velja za Finsko in Norveško.
Bralni profili slovenskih dijakov
Slovenske dijake v vzorcu raziskave PISA 2009 smo v nadaljevanju raziskave združi-
li v skupine po podobnosti glede na to, kakšne lastnosti opredeljujejo njihovo branje (upo-
raba metakognitivnih in učnih strategij, motivacija za branje, raznolikost bralnega gradi-
va, branje na spletu, interpretacija literarnih tekstov). Z dvostopenjsko klastrsko analizo
smo dijake uvrstili v pet klastrov glede na značilnosti njihove bralne motivacije ter učnih
in metakognitivnih strategij pri branju besedil:
1. Nezavzeti bralci s slabimi učnimi in metakognitivnimi strategijami (14,7 %)
2. Nezavzeti bralci z dobrimi učnimi in slabimi metakognitivnimi strategijami,
spletni bralci (14,6 %)
3. Nezavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strategijami
(28,7 %)
4. Zavzeti in globinski bralci (20 %)
5. Zavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strategijami (22,1
%).
Profila 4 in 5 sta bralno kompetentna profila. Na reprezentativnem vzorcu slovenskih
15-letnikov torej lahko sklepamo, da je v Sloveniji približno 40 % takih dijakov, ki so zavze-
ti bralci ter imajo dobro razvite učne in metakognitivne strategije. Kar tri skupine mladih
bralcev (okoli 60 %) pa opredeljuje nezavzeto branje, kar še enkrat potrjuje že omenjeno dej-
stvo, da so slovenski dijaki v povprečju nizko motivirani bralci. Med nizko motiviranimi
bralci sta dve skupini dijakov (1 in 2; okoli 30 %), za kateri so značilne slabo razvite meta-
kognitivne strategije, ki so se izkazale kot pomemben napovednik bralne pismenosti. Iz
rezultatov lahko sklepamo, da je zavedanje učinkovitih metakognitivnih strategij tisti de-
javnik, ki ločuje slabše in bolj uspešne bralce. Če ima posameznik sicer precej dobro raz-
vite učne strategije (med katerimi pa prevladujejo strategije memoriranja), vendar nima
ustrezno razvitega zavedanja uporabnosti bralnih strategij pri različnih bralnih nalogah
(metakognitivni vidik), hkrati pa je nezavzet bralec, obstaja precejšnja verjetnost, da je nje-
gova bralna pismenost slaba.
104
tem ko ima pomemben učinek na bralne dosežke v primerjanih skandinavskih državah.
Na sploh pa lahko sklepamo, da so didaktični vidiki pouka materinščine v Sloveniji mno-
go bolj ugodno zaznani s strani učencev in dijakov, kot to velja za Finsko in Norveško.
Bralni profili slovenskih dijakov
Slovenske dijake v vzorcu raziskave PISA 2009 smo v nadaljevanju raziskave združi-
li v skupine po podobnosti glede na to, kakšne lastnosti opredeljujejo njihovo branje (upo-
raba metakognitivnih in učnih strategij, motivacija za branje, raznolikost bralnega gradi-
va, branje na spletu, interpretacija literarnih tekstov). Z dvostopenjsko klastrsko analizo
smo dijake uvrstili v pet klastrov glede na značilnosti njihove bralne motivacije ter učnih
in metakognitivnih strategij pri branju besedil:
1. Nezavzeti bralci s slabimi učnimi in metakognitivnimi strategijami (14,7 %)
2. Nezavzeti bralci z dobrimi učnimi in slabimi metakognitivnimi strategijami,
spletni bralci (14,6 %)
3. Nezavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strategijami
(28,7 %)
4. Zavzeti in globinski bralci (20 %)
5. Zavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strategijami (22,1
%).
Profila 4 in 5 sta bralno kompetentna profila. Na reprezentativnem vzorcu slovenskih
15-letnikov torej lahko sklepamo, da je v Sloveniji približno 40 % takih dijakov, ki so zavze-
ti bralci ter imajo dobro razvite učne in metakognitivne strategije. Kar tri skupine mladih
bralcev (okoli 60 %) pa opredeljuje nezavzeto branje, kar še enkrat potrjuje že omenjeno dej-
stvo, da so slovenski dijaki v povprečju nizko motivirani bralci. Med nizko motiviranimi
bralci sta dve skupini dijakov (1 in 2; okoli 30 %), za kateri so značilne slabo razvite meta-
kognitivne strategije, ki so se izkazale kot pomemben napovednik bralne pismenosti. Iz
rezultatov lahko sklepamo, da je zavedanje učinkovitih metakognitivnih strategij tisti de-
javnik, ki ločuje slabše in bolj uspešne bralce. Če ima posameznik sicer precej dobro raz-
vite učne strategije (med katerimi pa prevladujejo strategije memoriranja), vendar nima
ustrezno razvitega zavedanja uporabnosti bralnih strategij pri različnih bralnih nalogah
(metakognitivni vidik), hkrati pa je nezavzet bralec, obstaja precejšnja verjetnost, da je nje-
gova bralna pismenost slaba.
104
