Page 110 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 110
hovi bralni nezavzetosti. Bralna nezavzetost se v strokovnih gimnazijah ter strokovnem
srednjem izobraževanju kaže kot mnogo večji problem kot sama uporaba učnih in meta-
kognitivnih strategij pri branju. Slednje so (skupaj z bralno nezavzetostjo) predvsem pro-
blematične v programih poklicnega izobraževanja.
Spol se kaže kot pomemben dejavnik bralne pismenosti, kar smo ugotovili tako v naši
evalvacijski študiji, kot so ugotovili tudi drugi raziskovalci v primarnih analizah podat-
kov PISA 2009 (OECD, 2010a). V Sloveniji so 15-letnice dosegle 55 točk več na testu bral-
ne pismenosti kot njihovi moški vrstniki, kar predstavlja več kot polovico ene ravni branja
(Pedagoški inštitut, 2010). V tem delu evalvacijske študije smo zato preverili, ali obstaja-
jo razlike med fanti in dekleti v dejavnikih bralne pismenosti, kot so bralna motivacija,
učne in metakognitivne strategije, pogostost branja za šolo, percepcija pouka slovenščine
in stališča do šole, uporaba IKT v šoli in doma, ter v spremenljivkah družinskega okolja,
kot so izobrazbena raven staršev ter materialne, kulturne in izobraževalne dobrine doma.
Rezultati kažejo, da imajo dekleta višjo motivacijo za branje, v večji meri uporabljajo me-
takognitivne strategije, kontrolne strategije in memoriranje, ugodneje zaznavajo učiteljeve
spodbude k branju, več obiskujejo knjižnico ter se ukvarjajo z branjem in interpretiranjem
literarnih besedil. Na drugi strani se kažejo kot manj pogoste spletne bralke, manj upo-
rabljajo IKT doma in v šoli, manj uporabljajo IKT v namene zabave ter se zaznavajo tudi
kot manj kompetentne za uporabo IKT v zahtevnejše namene kot fantje. Zanimivo je, da
poročajo o nižjem socialno-ekonomskem položaju svojih družin ter o manj kulturnih in
materialnih dobrinah svoje družine kot fantje. Tudi računalnik v šoli in doma dekleta v
manjši meri uporabljajo v učne namene ter imajo manj pozitivna stališča do računalnikov
kot fantje. Približno 60 % deklet sodi v skupini zavzetih bralk (klastra 4 in 5), medtem ko se
v teh skupinah nahaja petina fantov. Iz rezultatov bi lahko sklepali, da so pomembna močna
področja deklet, ki prispevajo k njihovi boljši bralni pismenosti, večja bralna angažiranost,
pogostost branja literarnih besedil in besedil v tiskani obliki, pogostost interpretacije bralnih
tekstov, prav tako je pomembno, da pozitivno zaznavajo spodbude učitelja k branju. Pri fan-
tih se zdi problematično prav področje bralne motivacije, saj v mnogo manjši meri uživajo
v branju kot dekleta (rezultat je podpovprečen tudi v primerjavi z vrednostjo povprečnega
rezultata OECD), prav tako podpovprečno zaznavajo uporabnost metakognitivnih strate-
gij pri branju. Po drugi strani pa je lahko primerjalna prednost fantov pri spodbujanju bral-
ne pismenosti njihova motiviranost in zaznana kompetentnost pri delu z IKT. V primerjavi
z dekleti več berejo na spletu in več uporabljajo IKT ter internet (vendar predvsem v na-
mene zabave!). Omenjen dejavnik bi zato veljalo pri fantih spodbujati še v večji meri, seve-
110
srednjem izobraževanju kaže kot mnogo večji problem kot sama uporaba učnih in meta-
kognitivnih strategij pri branju. Slednje so (skupaj z bralno nezavzetostjo) predvsem pro-
blematične v programih poklicnega izobraževanja.
Spol se kaže kot pomemben dejavnik bralne pismenosti, kar smo ugotovili tako v naši
evalvacijski študiji, kot so ugotovili tudi drugi raziskovalci v primarnih analizah podat-
kov PISA 2009 (OECD, 2010a). V Sloveniji so 15-letnice dosegle 55 točk več na testu bral-
ne pismenosti kot njihovi moški vrstniki, kar predstavlja več kot polovico ene ravni branja
(Pedagoški inštitut, 2010). V tem delu evalvacijske študije smo zato preverili, ali obstaja-
jo razlike med fanti in dekleti v dejavnikih bralne pismenosti, kot so bralna motivacija,
učne in metakognitivne strategije, pogostost branja za šolo, percepcija pouka slovenščine
in stališča do šole, uporaba IKT v šoli in doma, ter v spremenljivkah družinskega okolja,
kot so izobrazbena raven staršev ter materialne, kulturne in izobraževalne dobrine doma.
Rezultati kažejo, da imajo dekleta višjo motivacijo za branje, v večji meri uporabljajo me-
takognitivne strategije, kontrolne strategije in memoriranje, ugodneje zaznavajo učiteljeve
spodbude k branju, več obiskujejo knjižnico ter se ukvarjajo z branjem in interpretiranjem
literarnih besedil. Na drugi strani se kažejo kot manj pogoste spletne bralke, manj upo-
rabljajo IKT doma in v šoli, manj uporabljajo IKT v namene zabave ter se zaznavajo tudi
kot manj kompetentne za uporabo IKT v zahtevnejše namene kot fantje. Zanimivo je, da
poročajo o nižjem socialno-ekonomskem položaju svojih družin ter o manj kulturnih in
materialnih dobrinah svoje družine kot fantje. Tudi računalnik v šoli in doma dekleta v
manjši meri uporabljajo v učne namene ter imajo manj pozitivna stališča do računalnikov
kot fantje. Približno 60 % deklet sodi v skupini zavzetih bralk (klastra 4 in 5), medtem ko se
v teh skupinah nahaja petina fantov. Iz rezultatov bi lahko sklepali, da so pomembna močna
področja deklet, ki prispevajo k njihovi boljši bralni pismenosti, večja bralna angažiranost,
pogostost branja literarnih besedil in besedil v tiskani obliki, pogostost interpretacije bralnih
tekstov, prav tako je pomembno, da pozitivno zaznavajo spodbude učitelja k branju. Pri fan-
tih se zdi problematično prav področje bralne motivacije, saj v mnogo manjši meri uživajo
v branju kot dekleta (rezultat je podpovprečen tudi v primerjavi z vrednostjo povprečnega
rezultata OECD), prav tako podpovprečno zaznavajo uporabnost metakognitivnih strate-
gij pri branju. Po drugi strani pa je lahko primerjalna prednost fantov pri spodbujanju bral-
ne pismenosti njihova motiviranost in zaznana kompetentnost pri delu z IKT. V primerjavi
z dekleti več berejo na spletu in več uporabljajo IKT ter internet (vendar predvsem v na-
mene zabave!). Omenjen dejavnik bi zato veljalo pri fantih spodbujati še v večji meri, seve-
110
