Page 99 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 99
neformalno učenje in dialog 99
2. Dialoško učenje je v današnjem spreminjajočem se in kulturno ra-
znolikem svetu edino, ki omogoča ustvarjanje novega, skupnega
znanja in ki vodi k razvijanju zmožnosti in vrlin, ki omogočajo vse-
življenjsko učenje, saj spodbuja posameznikovo pripadnost skupno-
sti in skupnost tudi gradi.
3. Znanje je konstrukt učečih se skupnosti in nastaja skozi odnose v
skupnostih, ki temeljijo na dialogu in reševanju skupnih problemov.
4. Odprti kurikul, v smislu upoštevanja potreb in interesov, zmožnosti
udeležencev in prilagajanja učnih virov, omogoča ustvarjalno uče-
nje, pa tudi pridobitev trajnostnih vidikov znanja v smislu, da se na-
učimo in želimo sodelovati pri reševanju problemov.30
Literatura
Adams, F. (1980). Highlander foolk school: Social movements and so-
cial change in the American South. V: R. Paulston (eds.) Other
dreams, other schools: Folk colleges in social and ethnic movements.
Pittsburgh: University Center for International Studies.
Ash, D. (1995). From functional reasoning to an adaptationist stance:
Children`s transition toward deep biology. Neobjavljeno besedilo.
University of California, Berkeley.
Ash, D. (2002). Negotiation of thematic conversations about biology.
V: G. Leinhardt, K. Crowley in K. Knutson (eds.). Learning con-
verstions in museums. Mahwah, NJ: Lawrence Erlbaum Associates,
357–400.
Ash, D. (2003). Dialogic inquiry of family groups in a science museum.
Journal of Research in Science Teaching, 40/2, 138–62.
Ash, D., Wells, G. (2007). Dialogic Inquiry in Clasroom and Museum.
V: Z. Bekerman, N. Burbules, D. Silberman-Keller (eds.). Learn-
ing in Places: The Informal Education Reader. New York etc.: Peter
Lang, 35–54.
Bandura, A. (1977). Social Learning Theory, Englewood Cliffs, NJ:
Prentice Hall.
Brown, A. L., Ash, D., Rutherford, M., Nakagawa, K., Gordon, A.,
Campione, J. C. (1993). Distributed expertise in the classroom. V:
G. Salomon (ed.). Distributed cognitions: Psychological and educa-
tional considerations. New York: Cambridge University Press, 188–
228.
30 Za komentiranje tega članka se zahvaljujem v prvi vrsti v članku že omenjeni Nataliji Žalec, poleg
nje pa tudi Valeriji Japelj.
2. Dialoško učenje je v današnjem spreminjajočem se in kulturno ra-
znolikem svetu edino, ki omogoča ustvarjanje novega, skupnega
znanja in ki vodi k razvijanju zmožnosti in vrlin, ki omogočajo vse-
življenjsko učenje, saj spodbuja posameznikovo pripadnost skupno-
sti in skupnost tudi gradi.
3. Znanje je konstrukt učečih se skupnosti in nastaja skozi odnose v
skupnostih, ki temeljijo na dialogu in reševanju skupnih problemov.
4. Odprti kurikul, v smislu upoštevanja potreb in interesov, zmožnosti
udeležencev in prilagajanja učnih virov, omogoča ustvarjalno uče-
nje, pa tudi pridobitev trajnostnih vidikov znanja v smislu, da se na-
učimo in želimo sodelovati pri reševanju problemov.30
Literatura
Adams, F. (1980). Highlander foolk school: Social movements and so-
cial change in the American South. V: R. Paulston (eds.) Other
dreams, other schools: Folk colleges in social and ethnic movements.
Pittsburgh: University Center for International Studies.
Ash, D. (1995). From functional reasoning to an adaptationist stance:
Children`s transition toward deep biology. Neobjavljeno besedilo.
University of California, Berkeley.
Ash, D. (2002). Negotiation of thematic conversations about biology.
V: G. Leinhardt, K. Crowley in K. Knutson (eds.). Learning con-
verstions in museums. Mahwah, NJ: Lawrence Erlbaum Associates,
357–400.
Ash, D. (2003). Dialogic inquiry of family groups in a science museum.
Journal of Research in Science Teaching, 40/2, 138–62.
Ash, D., Wells, G. (2007). Dialogic Inquiry in Clasroom and Museum.
V: Z. Bekerman, N. Burbules, D. Silberman-Keller (eds.). Learn-
ing in Places: The Informal Education Reader. New York etc.: Peter
Lang, 35–54.
Bandura, A. (1977). Social Learning Theory, Englewood Cliffs, NJ:
Prentice Hall.
Brown, A. L., Ash, D., Rutherford, M., Nakagawa, K., Gordon, A.,
Campione, J. C. (1993). Distributed expertise in the classroom. V:
G. Salomon (ed.). Distributed cognitions: Psychological and educa-
tional considerations. New York: Cambridge University Press, 188–
228.
30 Za komentiranje tega članka se zahvaljujem v prvi vrsti v članku že omenjeni Nataliji Žalec, poleg
nje pa tudi Valeriji Japelj.
