Page 104 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 104
Neformalno učenje? Kaj je to?
veških družbah bodisi v obliki »razvoja osebnosti«, komplementarnosti ali konku-
renčnosti med institucionaliziranim segmentom transmisijskih praks in hipotetično
nenadzorovanimi, spontanimi procesi pri formiranju individuov – vselej pripadnik
ov več družbenih skupin hkrati – bodisi v obliki kulture in kulturnih transmisij. In-
formalno zato ne pomeni neformalno, ampak nekaj, kar se informira, kar dobiva for-
mo. Forma pa je zmeraj prepoznavna le med informiranimi.
Ključne besede: informalno izobraževanje, enkulturacija, socializacija, akulturaci-
ja, asimilacija
Abstract
The main focus of this article is elaboration of the notion (and of the field of objects)
»informal acquisition of knowledge« in various discourses dealing with the trans
mission of symbolic constitutions in human societies – either in the form of »perso-
nality development«, complementarity and competitiveness between the institutio-
nalized segment of transmission practises and hypothetically non-controlled, spon-
taneous processes in the formations of individuals – always simultaneously members
of more than one social group – or in the form of culture and cultural transmissions.
The word »informal« therefore cannot mean »non-formal«, but something else, na-
mely something that informs itself, something that receives its form. However, the
form is always recognisable between the informed ones only.
Key words: informal education, enculturation, socialization, acculturation, assimi-
lation
Teme iz naslova se ne bom lotil iz izvedbenega ali »praktičnega«
zornega kota, in sicer zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da navzlic
nekajdesetletni izobraževalni praksi to »pridobivanje znanj«
precej nediferencirana gmota, nekakšno skladišče vsega, česar nadzo-
rovane in utilitarne izobraževalne in vzgojne prakse ne zajemajo ali ne
morejo razvrstiti na lestvicah pojmov in vrednot, ki jih vsebujejo. To se-
veda ne pomeni, da o tem fenomenu ni znanstvene in strokovne litera-
ture, prav narobe, sumljivo veliko je je in zelo je nekoherentna. V tej lite-
raturi je mogoče razbrati dve temeljni usmeritvi: pri prvi je informalno
izobraževanje nekakšno odlagališče, deponija, ki jo je treba pospraviti,
urediti, vsebino klasificirati na reciklažne in odpadne materiale in nato
tej ureditvi primerno ravnati z njimi. Za drugo je to izobraževanje zato-
čišče za tisto, kar je nealieniranega in spontanega ostalo v hipernormi-
rani in hiperinstitucionalizirani družbi poznega kapitalizma. Bolj malo
pa se ta literatura ukvarja z znanstveno konceptualizacijo tega podro-
čja, natančneje, z njegovo znanstveno konceptualizacijo se ukvarja lite-
ratura, ki se ne ukvarja s »pridobivanjem znanj« kot področjem regula-
veških družbah bodisi v obliki »razvoja osebnosti«, komplementarnosti ali konku-
renčnosti med institucionaliziranim segmentom transmisijskih praks in hipotetično
nenadzorovanimi, spontanimi procesi pri formiranju individuov – vselej pripadnik
ov več družbenih skupin hkrati – bodisi v obliki kulture in kulturnih transmisij. In-
formalno zato ne pomeni neformalno, ampak nekaj, kar se informira, kar dobiva for-
mo. Forma pa je zmeraj prepoznavna le med informiranimi.
Ključne besede: informalno izobraževanje, enkulturacija, socializacija, akulturaci-
ja, asimilacija
Abstract
The main focus of this article is elaboration of the notion (and of the field of objects)
»informal acquisition of knowledge« in various discourses dealing with the trans
mission of symbolic constitutions in human societies – either in the form of »perso-
nality development«, complementarity and competitiveness between the institutio-
nalized segment of transmission practises and hypothetically non-controlled, spon-
taneous processes in the formations of individuals – always simultaneously members
of more than one social group – or in the form of culture and cultural transmissions.
The word »informal« therefore cannot mean »non-formal«, but something else, na-
mely something that informs itself, something that receives its form. However, the
form is always recognisable between the informed ones only.
Key words: informal education, enculturation, socialization, acculturation, assimi-
lation
Teme iz naslova se ne bom lotil iz izvedbenega ali »praktičnega«
zornega kota, in sicer zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da navzlic
nekajdesetletni izobraževalni praksi to »pridobivanje znanj«
precej nediferencirana gmota, nekakšno skladišče vsega, česar nadzo-
rovane in utilitarne izobraževalne in vzgojne prakse ne zajemajo ali ne
morejo razvrstiti na lestvicah pojmov in vrednot, ki jih vsebujejo. To se-
veda ne pomeni, da o tem fenomenu ni znanstvene in strokovne litera-
ture, prav narobe, sumljivo veliko je je in zelo je nekoherentna. V tej lite-
raturi je mogoče razbrati dve temeljni usmeritvi: pri prvi je informalno
izobraževanje nekakšno odlagališče, deponija, ki jo je treba pospraviti,
urediti, vsebino klasificirati na reciklažne in odpadne materiale in nato
tej ureditvi primerno ravnati z njimi. Za drugo je to izobraževanje zato-
čišče za tisto, kar je nealieniranega in spontanega ostalo v hipernormi-
rani in hiperinstitucionalizirani družbi poznega kapitalizma. Bolj malo
pa se ta literatura ukvarja z znanstveno konceptualizacijo tega podro-
čja, natančneje, z njegovo znanstveno konceptualizacijo se ukvarja lite-
ratura, ki se ne ukvarja s »pridobivanjem znanj« kot področjem regula-
