Page 93 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 93
neformalno učenje in dialog 93
Značilnosti uspešnih kolaborativnih skupin23
Številne skupne značilnosti karakterizirajo uspešne kolaborativne
skupine tako v učilnicah kot v muzejskem okviru. Uspešne kolaborativ-
ne dejavnosti spodbujajo udeležence, da se zabavajo in prispevajo k ra-
zvoju svojih zmožnosti. Puščajo tudi prostor za različne interese in nači-
ne učenja iz in s pomočjo »objektov«, ki si jih delimo. Ti objekti so lah-
ko materialni ali simbolni. In kar je še pomembnejše, zagotavljajo moč-
no motivacijo za udeležence, da skupaj produktivno delajo (Scardama-
lia et al., 1994).
Muzej24
Ash in Wells predstavita dve okolji tako, da povzameta ključne zna-
čilnosti okolja ter druge osnovne podatke in potem podata kratko ana-
lizo dejavnosti. Iz muzejskega okvira obravnavata primer učenja druži-
ne, ki jo sestavljajo mama, oče, starejši in mlajši sin. Družina se v muzeju
uči o evoluciji, spoznava njene značilnosti ipd. To učenje poteka na zaba-
ven način in zabava (ob učenju) je bila, po maminih besedah, tudi eden
od razlogov, zakaj so obiskali muzej. Primer, na katerem se učijo o evolu-
ciji, je primer morske živali, ribe, imenovana je Fisho, ki pride na kopno
in se razvije v kuščarja. Učenje poteka na način, ki se ga da zelo lepo zaje-
ti z Vigotskijevim pojmom PBR. Poteka na način dialoga, v katerega so
vključeni vsi družinski člani: najprej oče in mlajši sin, kasneje se pridru-
žita še starejši sin in mama. Kot učenec je v središču mlajši sin, ki mu pri
učenju pomaga najprej oče, kasneje pa še mama in starejši brat. V dru-
gem delu se uči predvsem skozi sodelovanje in opazovanje starejšega bra-
ta. Seveda pa je to učenje izrazito raznosmerno in se vsi udeleženci učijo
skozi medsebojno interakcijo ter uporabo raznih artefaktov oz. orodij.
Pri mlajšem bratu je izrazito posnemanje, najprej očeta, potem pa starej-
šega brata. Tako z očetom prideta, ko sta še sama, do pomembne ugoto-
vitve o evoluciji, ki jo oče izrazi z besedami, da evolucija zahteva čas. Pet
minut kasneje, ko vsi štirje skupaj (ponovno) igrajo igrico prihoda Fisho-
ja na kopno in njegovega razvoja v kuščarja, mlajši sin pravi, kar je rekel
oče, torej da evolucija zahteva čas. Ta njegova pripomba je v dani situaciji
umestna, kar kaže na to, da je že delno zapopadel to načelo. Izid obiska v
muzeju je, da se je družina dialoško in učeče se zabavala.
Bistven del okolja iz našega primera je računalniški interaktivni pri-
kaz (RIP, ang. CID (computer interactive display)). (Ash in Wells, 2007:
23 Cf. Ash in Wells, 2007: 40.
24 Cf. Ash in Wells, 2007: 41 ss.
Značilnosti uspešnih kolaborativnih skupin23
Številne skupne značilnosti karakterizirajo uspešne kolaborativne
skupine tako v učilnicah kot v muzejskem okviru. Uspešne kolaborativ-
ne dejavnosti spodbujajo udeležence, da se zabavajo in prispevajo k ra-
zvoju svojih zmožnosti. Puščajo tudi prostor za različne interese in nači-
ne učenja iz in s pomočjo »objektov«, ki si jih delimo. Ti objekti so lah-
ko materialni ali simbolni. In kar je še pomembnejše, zagotavljajo moč-
no motivacijo za udeležence, da skupaj produktivno delajo (Scardama-
lia et al., 1994).
Muzej24
Ash in Wells predstavita dve okolji tako, da povzameta ključne zna-
čilnosti okolja ter druge osnovne podatke in potem podata kratko ana-
lizo dejavnosti. Iz muzejskega okvira obravnavata primer učenja druži-
ne, ki jo sestavljajo mama, oče, starejši in mlajši sin. Družina se v muzeju
uči o evoluciji, spoznava njene značilnosti ipd. To učenje poteka na zaba-
ven način in zabava (ob učenju) je bila, po maminih besedah, tudi eden
od razlogov, zakaj so obiskali muzej. Primer, na katerem se učijo o evolu-
ciji, je primer morske živali, ribe, imenovana je Fisho, ki pride na kopno
in se razvije v kuščarja. Učenje poteka na način, ki se ga da zelo lepo zaje-
ti z Vigotskijevim pojmom PBR. Poteka na način dialoga, v katerega so
vključeni vsi družinski člani: najprej oče in mlajši sin, kasneje se pridru-
žita še starejši sin in mama. Kot učenec je v središču mlajši sin, ki mu pri
učenju pomaga najprej oče, kasneje pa še mama in starejši brat. V dru-
gem delu se uči predvsem skozi sodelovanje in opazovanje starejšega bra-
ta. Seveda pa je to učenje izrazito raznosmerno in se vsi udeleženci učijo
skozi medsebojno interakcijo ter uporabo raznih artefaktov oz. orodij.
Pri mlajšem bratu je izrazito posnemanje, najprej očeta, potem pa starej-
šega brata. Tako z očetom prideta, ko sta še sama, do pomembne ugoto-
vitve o evoluciji, ki jo oče izrazi z besedami, da evolucija zahteva čas. Pet
minut kasneje, ko vsi štirje skupaj (ponovno) igrajo igrico prihoda Fisho-
ja na kopno in njegovega razvoja v kuščarja, mlajši sin pravi, kar je rekel
oče, torej da evolucija zahteva čas. Ta njegova pripomba je v dani situaciji
umestna, kar kaže na to, da je že delno zapopadel to načelo. Izid obiska v
muzeju je, da se je družina dialoško in učeče se zabavala.
Bistven del okolja iz našega primera je računalniški interaktivni pri-
kaz (RIP, ang. CID (computer interactive display)). (Ash in Wells, 2007:
23 Cf. Ash in Wells, 2007: 40.
24 Cf. Ash in Wells, 2007: 41 ss.
