Page 92 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 92
Neformalno učenje? Kaj je to?
Dejavnost na področju bližnjega razvoja22
Po Vigotskem je vsa človeška dejavnost posredovana z artefakti, ki se
uporabljajo kot orodja v delovanju na objekte, da bi proizvedli želene iz-
ide. Artefakti so lahko treh vrst:
1. primarni artefakti, kot so kladiva, računalniške simulacije, besedila
…;
2. sekundarni artefakti ali reprezentacije primarnih artefaktov;
3. terciarni artefakti, ki opisujejo ali teoretizirajo o odnosu med deja-
nji, artefakti ali akterji, ki jih uporabljajo.
Objekt dejavnosti je lahko materialen (fizični objekt) ali simbolen
(npr. pogovor, miselni eksperiment, oboje …). Izid je rezultat artefaktsko
posredovanega delovanja na objekt.
Leont`ev (1981) je poglobil razumevanje osrednje vloge posredova-
nja in dejavnosti tako, da je vključil kulturni in historični kontekst, zno-
traj katerega je dejavnost umeščena. Na tej podlagi je Engerström (1993)
uporabil kompleksnejšo strukturo, da bi zajel umeščenost delovanja v
kontekst kulturne dejavnosti. Glavne prvine Engerströmove struktu-
re so: posredujoči artefakti, subjekti, objekti, izidi, pravila, delitev dela,
skupnost. Četudi je Engerströmov model kompleksnejši, pa je v njem
podoba subjekta, ki deluje na objekt, še vedno enosmerna. Vendar pa so
dialoške dejavnosti, kot sta učenje in poučevanje, v osnovi dvosmerne in
odnosnostne in ravno te dejavnosti želi teorija učenja pojasniti. Zato je
ključno, da dialog predstavimo in razumemo kot recipročen, vzajemen
odnos, v katerem je govor izključno orodje, objekt in izid kolaborativ-
nih dejavnosti.
Da bi ustrezno predstavil vključenost dialoga v dejavnost, je Wells
(2002) oblikoval model, ki vključuje raznotere subjekte (ljudi), razno-
smernost, razna orodja (materialna in simbolna), ki skupaj proizvaja-
jo mnoštvo izidov, kot so stavbe in knjige, kot tudi dialog, ki omogo-
ča njihovo proizvodnjo. Izidi kolaborativne dejavnosti imajo tako inte-
lektualno (proizvedeni artefakti) in simbolno razsežnost (pomen arte-
faktov). Dialog, ki omogoča kolaboracijo, je tudi po svoje materialno-
-simbolen izid. Medsebojna igra med dialogom kot sredstvom za delova-
nje na objekte in dialogom kot proizvodom dejavnosti ustvarja »oboga-
teno razumevanje objekta, tako individualno kot kolektivno.« (Wells,
2002: 50)
22 Cf. Ash in Wells, 2007: 37 ss.
Dejavnost na področju bližnjega razvoja22
Po Vigotskem je vsa človeška dejavnost posredovana z artefakti, ki se
uporabljajo kot orodja v delovanju na objekte, da bi proizvedli želene iz-
ide. Artefakti so lahko treh vrst:
1. primarni artefakti, kot so kladiva, računalniške simulacije, besedila
…;
2. sekundarni artefakti ali reprezentacije primarnih artefaktov;
3. terciarni artefakti, ki opisujejo ali teoretizirajo o odnosu med deja-
nji, artefakti ali akterji, ki jih uporabljajo.
Objekt dejavnosti je lahko materialen (fizični objekt) ali simbolen
(npr. pogovor, miselni eksperiment, oboje …). Izid je rezultat artefaktsko
posredovanega delovanja na objekt.
Leont`ev (1981) je poglobil razumevanje osrednje vloge posredova-
nja in dejavnosti tako, da je vključil kulturni in historični kontekst, zno-
traj katerega je dejavnost umeščena. Na tej podlagi je Engerström (1993)
uporabil kompleksnejšo strukturo, da bi zajel umeščenost delovanja v
kontekst kulturne dejavnosti. Glavne prvine Engerströmove struktu-
re so: posredujoči artefakti, subjekti, objekti, izidi, pravila, delitev dela,
skupnost. Četudi je Engerströmov model kompleksnejši, pa je v njem
podoba subjekta, ki deluje na objekt, še vedno enosmerna. Vendar pa so
dialoške dejavnosti, kot sta učenje in poučevanje, v osnovi dvosmerne in
odnosnostne in ravno te dejavnosti želi teorija učenja pojasniti. Zato je
ključno, da dialog predstavimo in razumemo kot recipročen, vzajemen
odnos, v katerem je govor izključno orodje, objekt in izid kolaborativ-
nih dejavnosti.
Da bi ustrezno predstavil vključenost dialoga v dejavnost, je Wells
(2002) oblikoval model, ki vključuje raznotere subjekte (ljudi), razno-
smernost, razna orodja (materialna in simbolna), ki skupaj proizvaja-
jo mnoštvo izidov, kot so stavbe in knjige, kot tudi dialog, ki omogo-
ča njihovo proizvodnjo. Izidi kolaborativne dejavnosti imajo tako inte-
lektualno (proizvedeni artefakti) in simbolno razsežnost (pomen arte-
faktov). Dialog, ki omogoča kolaboracijo, je tudi po svoje materialno-
-simbolen izid. Medsebojna igra med dialogom kot sredstvom za delova-
nje na objekte in dialogom kot proizvodom dejavnosti ustvarja »oboga-
teno razumevanje objekta, tako individualno kot kolektivno.« (Wells,
2002: 50)
22 Cf. Ash in Wells, 2007: 37 ss.
