Page 91 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 91
neformalno učenje in dialog 91
formalnega učenja) kot v muzeju (okvir neformalnega učenja). Prišla sta
do naslednjih ugotovitev:
1. Tako učilnični kot tudi muzejski konteksti lahko demonstrirajo po-
dobne značilnosti kolaborativnega grajenja znanja, ki so posredova-
ni z dialogom in artefakti, kjer odgovor ni vnaprej določen in kjer je
ekspertiza porazdeljena.
2. Socialno konstruktivistični raziskovalni pristop je dragocen in tudi
mogoč, izvedljiv, tako v »neformalnih« kot tudi v »formalnih«
okoljih. (Ash in Wells, 2007: 52)
3. Produktivne učne dejavnosti so opazno podobne tako v učilnicah
kot v muzejskem okolju.
Iz raziskovanja dela v učilnicah in v muzejih sta izpeljala ugotovi-
tev, da si moramo pri oblikovanju okolja učenja in poučevanja prizade-
vati (ne glede na to, ali gre za formalni ali neformalni okvir), da je le-to
čim bolj v skladu z načeli učenja, ki izhajajo iz socialnokulturne in de-
javnostne teorije.
Dialog na področju bližnjega razvoja21
V Vigotskijevi teoriji učenja in razvoja (1981, 1987) zavzema osre-
dnje mesto pojem področje bližnjega razvoja (v nadaljevanju PBR). PBR
lahko definiramo kot »področje dejavnosti, na katerem lahko učenec
navigira s pomočjo podpirajočega konteksta, ki vključuje ljudi (a ni ome-
jen samo na njih).« (Brown et al., 1993: 5) PBR nam lahko pomaga ra-
zumeti mnoštvo načinov, na katere lahko drugi učenci pomagajo pri ra-
zvoju posameznika, tako iz oči v oči kot tudi z interakcijo z artefakti, ki
so jih drugi oblikovali. Po Vigotskijevi razlagi socialnega izvora uma je
jezik najmočnejši medij dogovarjanja o pomenu v PBR. Jezik je potemta-
kem najpomembnejše orodje za učenje in poučevanje, kajti učenci upo-
rabljajo besede in pojme, ki jih besede utelešajo v dialoški kolaboraciji.
Asheva in Wells v pričujočem članku uporabljata razširjen pojem
PBR, s tem ko pripoznavata dialog kot eno od mnoštva posredovalnih
orodij. To mnoštvo vključuje tudi znake, prikaze, knjige, videe, druge
učence in kolaborativne dejavnosti ter nekoga (ali nekaj), ki je določen za
»učitelja«. Uporabljajoč ta razširjen pojem, avtorja analizirata epizode
dialoga v muzeju in v učilnicah.
Opažata, da v obeh okoljih udeleženci prispevajo v skladu s svojimi
trenutnimi zmožnostmi in da obenem nudijo podporo drugim pri dose-
ganju njihovih individualnih in kolektivnih ciljev.
21 Cf. Ash in Wells, 2007: 38 ss.
formalnega učenja) kot v muzeju (okvir neformalnega učenja). Prišla sta
do naslednjih ugotovitev:
1. Tako učilnični kot tudi muzejski konteksti lahko demonstrirajo po-
dobne značilnosti kolaborativnega grajenja znanja, ki so posredova-
ni z dialogom in artefakti, kjer odgovor ni vnaprej določen in kjer je
ekspertiza porazdeljena.
2. Socialno konstruktivistični raziskovalni pristop je dragocen in tudi
mogoč, izvedljiv, tako v »neformalnih« kot tudi v »formalnih«
okoljih. (Ash in Wells, 2007: 52)
3. Produktivne učne dejavnosti so opazno podobne tako v učilnicah
kot v muzejskem okolju.
Iz raziskovanja dela v učilnicah in v muzejih sta izpeljala ugotovi-
tev, da si moramo pri oblikovanju okolja učenja in poučevanja prizade-
vati (ne glede na to, ali gre za formalni ali neformalni okvir), da je le-to
čim bolj v skladu z načeli učenja, ki izhajajo iz socialnokulturne in de-
javnostne teorije.
Dialog na področju bližnjega razvoja21
V Vigotskijevi teoriji učenja in razvoja (1981, 1987) zavzema osre-
dnje mesto pojem področje bližnjega razvoja (v nadaljevanju PBR). PBR
lahko definiramo kot »področje dejavnosti, na katerem lahko učenec
navigira s pomočjo podpirajočega konteksta, ki vključuje ljudi (a ni ome-
jen samo na njih).« (Brown et al., 1993: 5) PBR nam lahko pomaga ra-
zumeti mnoštvo načinov, na katere lahko drugi učenci pomagajo pri ra-
zvoju posameznika, tako iz oči v oči kot tudi z interakcijo z artefakti, ki
so jih drugi oblikovali. Po Vigotskijevi razlagi socialnega izvora uma je
jezik najmočnejši medij dogovarjanja o pomenu v PBR. Jezik je potemta-
kem najpomembnejše orodje za učenje in poučevanje, kajti učenci upo-
rabljajo besede in pojme, ki jih besede utelešajo v dialoški kolaboraciji.
Asheva in Wells v pričujočem članku uporabljata razširjen pojem
PBR, s tem ko pripoznavata dialog kot eno od mnoštva posredovalnih
orodij. To mnoštvo vključuje tudi znake, prikaze, knjige, videe, druge
učence in kolaborativne dejavnosti ter nekoga (ali nekaj), ki je določen za
»učitelja«. Uporabljajoč ta razširjen pojem, avtorja analizirata epizode
dialoga v muzeju in v učilnicah.
Opažata, da v obeh okoljih udeleženci prispevajo v skladu s svojimi
trenutnimi zmožnostmi in da obenem nudijo podporo drugim pri dose-
ganju njihovih individualnih in kolektivnih ciljev.
21 Cf. Ash in Wells, 2007: 38 ss.
