Page 86 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 86
Neformalno učenje? Kaj je to?
nosti bodisi v socialnih odnosih ali družbenih vrednotah, navadno do-
gajali izven polja formalnega – kot opozicija ali dopolnilo formalnemu.
V novejšem času ta razvoj lahko opazujemo npr. pri temah, povezanih z
varovanjem okolja. Najprej so se pojavile v obliki gibanj in v neformalnih
oblikah učenja – študijski krožki, različne kampanje in delavnice, sple-
tne oblike socialno-kulturnega animiranja (npr. očistimo Slovenijo), ki
so jih organizirala gibanja, pozneje tudi televizijske oddaje.
Premislimo o prednostih neformalnega učenja še v luči tretjega po-
trebnega pogoja za dialog, ki je empatija. Okviri formalnega izobraže-
vanja po navadi ne nudijo pogojev za razvitje popolnejše empatije med
učiteljem in učencem. Brez empatije je poučevanje in izobraževanje tež-
ko uspešno. Enako velja za sočutje (sočutje in empatija nista identična
pojma). Empatija in sočutje sta pogoja za dialog in pravzaprav v mnogih
kontekstih tudi za uspešno učenje in izobraževanje.
Odnosi, ki vključujejo ustrezno mero empatije, sočutja in čustvene-
ga stika, so v mnogih kontekstih ključni za uspešno izobraževanje. To
prav gotovo velja za delo z mladimi. Te prvine pa je v odnosih lažje dose-
či v okvirih neformalnega, situacijskega in podobnih oblik učenja.
Četrti pogoj za dialog (v izobraževanju) je zaupanje (med učiteljem
in učencem). Do dialoga ne more priti, če ne obstaja zadostna mera zau-
panja med udeleženci. Zato so pozitivni/negativni dejavniki zaupanja14
hkrati pozitivni/negativni dejavniki dialoga.
Odnosni, eksternalistični in okoljski
pogledi na učenje15
Družbena teorija učenja
Postulat ali postavka te teorije je, da se ljudje učimo iz opazovanja
drugih ljudi, kar poteka v določenih družbeno urejenih kontekstih.
(Merriam in Caffarella, 1991) Takšno opazovanje nam omogoča, da
opazujemo posledice vedenja drugih. Na tak način lahko pridemo do
določenih ugotovitev o tem, kakšne posledice (lahko) ima takšno ali
drugačno vedenje.
Učenje bi bilo zelo mučno in tudi tvegano, če bi se pri ugotavljanju
tega, kaj naj storimo, morali zanašati samo na učinke svojih lastnih rav-
nanj. Na srečo pa je večino človeškega učenja učenje z »modeliranjem«:
Pozorni smo na ravnanje drugih in določene stvari si zapomnimo kot
14 Pojem zaupanja, njegove vrste, pogoje, dejavnike in pomen oz. funkcijo sem podrobneje razčlenjeval
v Žalec, B., 2011.
15 Cf. Smith, 1999. Dosegljivo na http://www.chabotcollege.edu/Puente/MENTOR/docs/The%20
Social-Situational%20Orientation%20to%20Learning-Handout.pdf (7. 11. 2012).
nosti bodisi v socialnih odnosih ali družbenih vrednotah, navadno do-
gajali izven polja formalnega – kot opozicija ali dopolnilo formalnemu.
V novejšem času ta razvoj lahko opazujemo npr. pri temah, povezanih z
varovanjem okolja. Najprej so se pojavile v obliki gibanj in v neformalnih
oblikah učenja – študijski krožki, različne kampanje in delavnice, sple-
tne oblike socialno-kulturnega animiranja (npr. očistimo Slovenijo), ki
so jih organizirala gibanja, pozneje tudi televizijske oddaje.
Premislimo o prednostih neformalnega učenja še v luči tretjega po-
trebnega pogoja za dialog, ki je empatija. Okviri formalnega izobraže-
vanja po navadi ne nudijo pogojev za razvitje popolnejše empatije med
učiteljem in učencem. Brez empatije je poučevanje in izobraževanje tež-
ko uspešno. Enako velja za sočutje (sočutje in empatija nista identična
pojma). Empatija in sočutje sta pogoja za dialog in pravzaprav v mnogih
kontekstih tudi za uspešno učenje in izobraževanje.
Odnosi, ki vključujejo ustrezno mero empatije, sočutja in čustvene-
ga stika, so v mnogih kontekstih ključni za uspešno izobraževanje. To
prav gotovo velja za delo z mladimi. Te prvine pa je v odnosih lažje dose-
či v okvirih neformalnega, situacijskega in podobnih oblik učenja.
Četrti pogoj za dialog (v izobraževanju) je zaupanje (med učiteljem
in učencem). Do dialoga ne more priti, če ne obstaja zadostna mera zau-
panja med udeleženci. Zato so pozitivni/negativni dejavniki zaupanja14
hkrati pozitivni/negativni dejavniki dialoga.
Odnosni, eksternalistični in okoljski
pogledi na učenje15
Družbena teorija učenja
Postulat ali postavka te teorije je, da se ljudje učimo iz opazovanja
drugih ljudi, kar poteka v določenih družbeno urejenih kontekstih.
(Merriam in Caffarella, 1991) Takšno opazovanje nam omogoča, da
opazujemo posledice vedenja drugih. Na tak način lahko pridemo do
določenih ugotovitev o tem, kakšne posledice (lahko) ima takšno ali
drugačno vedenje.
Učenje bi bilo zelo mučno in tudi tvegano, če bi se pri ugotavljanju
tega, kaj naj storimo, morali zanašati samo na učinke svojih lastnih rav-
nanj. Na srečo pa je večino človeškega učenja učenje z »modeliranjem«:
Pozorni smo na ravnanje drugih in določene stvari si zapomnimo kot
14 Pojem zaupanja, njegove vrste, pogoje, dejavnike in pomen oz. funkcijo sem podrobneje razčlenjeval
v Žalec, B., 2011.
15 Cf. Smith, 1999. Dosegljivo na http://www.chabotcollege.edu/Puente/MENTOR/docs/The%20
Social-Situational%20Orientation%20to%20Learning-Handout.pdf (7. 11. 2012).
