Page 84 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 84
Neformalno učenje? Kaj je to?
4. pozitivno vrednotenje razlik;
5. dajanje prednosti pozitivnim zadržanjem, vrednotam in vedenju.
Dialog in prednosti neformalnega učenja pred formalnim
Oglejmo si sedaj pogoje dialoga in poskušajmo ugotoviti, katere so
prednosti/slabosti neformalnega učenja v primerjavi s formalnim izo-
braževanjem.
Prvi pogoj za dialog, ob katerem lahko primerjamo obe obliki uče-
nja, je enakopravnost udeležencev dialoga. Pri neformalnem učenju je to
enakopravnost lažje zagotoviti kot pri formalnem, kjer je to potemtakem
omembe vredna ovira za dosego dialoga.
Drugi pogoj je odsotnost tabu tem. Formalno izobraževanje je ku-
rikularno določeno in kot tako omogoča tabuiziranje določenih tem že
na ravni kurikula. Neformalno učenje, še posebno nekurikularno, pri-
ložnostno načeloma omogoča razpravo brez tabujev, vsekakor pa pri pri-
ložnostnem izobraževanju ni mogoče izgovarjanje na kurikul. Tudi pri
neformalnem izobraževanju je tabuiziranje mogoče, vendar pa je to tež-
je izvedljivo in je »kršenje« tabujev težje preprečevati in sankcionira-
ti, kaznovati, kajti ni tako trdnega formalnega okvira moči, ki bi to do-
voljeval. Poleg tega so določene tabu teme v družbi zaradi cenzure tež-
ko predstavljene v osrednjih ustanovah formalnega izobraževanja. Zato
je učenje o tabu temah pogosto potekalo (in še poteka) v sklopu nefor-
malnega učenja, kjer je tovrstno obravnavo tudi lažje prikriti. Sploh pa je
tabu teme težko ustrezno obravnavati (in potemtakem detabuizirati) in
tudi učno podati kako drugače kot skozi dialog; neformalno učenje pa je
bolj ugodno za dialog kot formalno. Tako vidimo, da po eni strani priso-
tnost tabujev slabi dialoškost formalnega učenja, po drugi strani pa rav-
no primernost neformalnega učenja za dogajanje dialoga omogoča nače-
njanje tabu tem, kar še dodatno veča možnosti za dialoško učenje zno-
traj neformalnega učenja.
Omeniti seveda velja, da je po drugi strani ravno formalno izobraže-
vanje lahko način, da se določene teme, ki so v družbi tabu, uvrstijo na
učni dnevni red in sploh agendo obravnave v družbi oz. skupnosti. Ven-
dar je to bolj ali manj zgolj teoretična možnost, ki dejansko ni praktično
nikoli uresničena, saj kurikul formalnega izobraževanja (vsaj v njegovih
glavnih središčih oz. ustanovah) odraža dominantno kulturo v družbi,
hkrati z njenimi vrednotami in tabuizacijami vred.
Poleg že omenjenih razlogov obstaja še en, zaradi katerega je nefor-
malno učenje primerno za obravnavo tabu tem (ki je lahko tudi zelo ne-
varna): neformalno učenje je bolj dialoško tudi v pomenu, da pri njem
4. pozitivno vrednotenje razlik;
5. dajanje prednosti pozitivnim zadržanjem, vrednotam in vedenju.
Dialog in prednosti neformalnega učenja pred formalnim
Oglejmo si sedaj pogoje dialoga in poskušajmo ugotoviti, katere so
prednosti/slabosti neformalnega učenja v primerjavi s formalnim izo-
braževanjem.
Prvi pogoj za dialog, ob katerem lahko primerjamo obe obliki uče-
nja, je enakopravnost udeležencev dialoga. Pri neformalnem učenju je to
enakopravnost lažje zagotoviti kot pri formalnem, kjer je to potemtakem
omembe vredna ovira za dosego dialoga.
Drugi pogoj je odsotnost tabu tem. Formalno izobraževanje je ku-
rikularno določeno in kot tako omogoča tabuiziranje določenih tem že
na ravni kurikula. Neformalno učenje, še posebno nekurikularno, pri-
ložnostno načeloma omogoča razpravo brez tabujev, vsekakor pa pri pri-
ložnostnem izobraževanju ni mogoče izgovarjanje na kurikul. Tudi pri
neformalnem izobraževanju je tabuiziranje mogoče, vendar pa je to tež-
je izvedljivo in je »kršenje« tabujev težje preprečevati in sankcionira-
ti, kaznovati, kajti ni tako trdnega formalnega okvira moči, ki bi to do-
voljeval. Poleg tega so določene tabu teme v družbi zaradi cenzure tež-
ko predstavljene v osrednjih ustanovah formalnega izobraževanja. Zato
je učenje o tabu temah pogosto potekalo (in še poteka) v sklopu nefor-
malnega učenja, kjer je tovrstno obravnavo tudi lažje prikriti. Sploh pa je
tabu teme težko ustrezno obravnavati (in potemtakem detabuizirati) in
tudi učno podati kako drugače kot skozi dialog; neformalno učenje pa je
bolj ugodno za dialog kot formalno. Tako vidimo, da po eni strani priso-
tnost tabujev slabi dialoškost formalnega učenja, po drugi strani pa rav-
no primernost neformalnega učenja za dogajanje dialoga omogoča nače-
njanje tabu tem, kar še dodatno veča možnosti za dialoško učenje zno-
traj neformalnega učenja.
Omeniti seveda velja, da je po drugi strani ravno formalno izobraže-
vanje lahko način, da se določene teme, ki so v družbi tabu, uvrstijo na
učni dnevni red in sploh agendo obravnave v družbi oz. skupnosti. Ven-
dar je to bolj ali manj zgolj teoretična možnost, ki dejansko ni praktično
nikoli uresničena, saj kurikul formalnega izobraževanja (vsaj v njegovih
glavnih središčih oz. ustanovah) odraža dominantno kulturo v družbi,
hkrati z njenimi vrednotami in tabuizacijami vred.
Poleg že omenjenih razlogov obstaja še en, zaradi katerega je nefor-
malno učenje primerno za obravnavo tabu tem (ki je lahko tudi zelo ne-
varna): neformalno učenje je bolj dialoško tudi v pomenu, da pri njem
